Virtualno o dediščini Krasa

Po dobrih dveh letih dela se slovensko-italijanski raziskovalni projekt Živa krajina Krasa preveša v sklepni del. V Parku Škocjanske jame so minule dni odprli potujočo razstavo, kjer so prikazali dosedanje ugotovitve o zgodovini Krasa, njegovi krajini, kulturnem izročilu in svetovno znanih, a še neizkoriščenih razvojnih potencialih privlačnosti.

Aleksander Panjek in Katja Hrobat Virloget (na levi) sta prispevala večino podatkov za razstavo.
 Foto: Bogdan Macarol
Aleksander Panjek in Katja Hrobat Virloget (na levi) sta prispevala večino podatkov za razstavo.  Foto: Bogdan Macarol

MATAVUN > “Sledovi prisotnosti ljudi v prostoru so skoraj povsod v Evropi opazni, a spreminjanje okolja na Krasu je bilo še posebej intenzivno, saj tu ni kvadratnega metra, ki ga človek v preteklih tisočletjih ne bi spremenil,” je na odprtju razstave projekta Živa krajina Krasa/Living Landscape v petek povedal njegov vodja Aleksander Panjek, profesor zgodovine na Univerzi na Primorskem.

Zamislili so si mitsko-folklorni park Krasa

Raziskovalni projekt, ki ima namen prispevati k boljšemu prepoznavanju, ovrednotenju ter promociji skupne kulturne dediščine Krasa na obeh straneh meje, je v javnost že pred meseci prinesel nova spoznanja glede suhozidnih gradenj. To je tudi vsebina enega od razstavljenih panojev, na drugih so predstavljeni malo znani zgodovinski zemljevidi Krasa ter posebnostih odprtega prostora kraške krajine, ki jo delajo izjemno.

Razstava povzema tudi ugotovitve glede nesnovne kulturne dediščine Krasa, ta je kot skupna vrednota prisotna šele zadnja desetletja. “V prejšnji državi se je vse, kar je bilo staro, zavračalo. Tudi Unesco je šele v zadnjem času sprejel konvencijo o zaščiti nesnovne dediščine,” poudarja Katja Hrobat Virloget, kulturna antropologinja na Univerzi na Primorskem. S študenti in ob sodelovanju lokalnega prebivalstva ter partnerjev v Italiji so zadnja leta odkrivali simbolne pomene krajine, torej kaj pomeni krajina na mitskem nivoju za ljudi. “Ker je Kras nadpovprečno bogat s to dediščino, je vzniknila ideja o dveh inovativnih mitsko-folklornih parkih, v Rodiku in Gropadi. Naredili smo načrte zanje, denarja za izvedbo pa ni bilo, zato sedaj tečejo razgovori z zainteresiranimi. Ker je snovna in nesnovna dediščina osnova za trajnostno naravnan dediščinski turizem, so zanju zainteresirani tudi turistični delavci,” je izpostavila Hrobat Virgoletova.

Kmalu virtualni muzej Krasa

Sočasno z razstavo, ta se bo v aprilu preselila v Repen, so javnosti prvič predstavili tudi zasnove za Virtualni muzej Krasa. Osnova zanj je digitaliziran, skoraj 200 let star Franciscejski kataster, ki sedaj na računalniku omogoča ogled v 3D modelu reliefa. “Nanj smo vezali odprti katalog zanimivosti kraške kulturne krajine, kar je uporabno za raziskovalce ter zanimivo za obiskovalce. S tem tudi uresničujemo napoved, da bomo Kras obravnavali kot enoviti prostor brez mej, istočasno pa, da bomo spodbujali povezovanje lokalnega prebivalstva ter obmejnih stanovskih organizacij, kar bo omogočalo razvoj in dodatne zaposlitvene možnosti,” je še dodal Panjek. V naslednjih mesecih je napovedal izdajo različnih publikacij in drugih projektnih materialov, med njimi tudi filma. V naslednjem tednu bo, ravno tako pod okriljem projekta, tudi ustanovitev konzorcija z nazivom Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje.

Odprtja razstave so se udeležile predstavniki Univerze na Primorskem, Parka Škocjanske jame, Novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Občine Devin-Nabrežina, Tržaške pokrajine ter Zavoda za varstvo zgodovinske, umetniške in etno-antropološke dediščine za Furlanijo Julijsko krajino.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano