Vetrničarji se umikajo

Volovja reber, Selivec, Senožeška brda, Banjška planota, Kozina, Dolenja vas, Zajčica, Avče, ... Veliko pobud za gradnjo vetrnih elektrarn je že bilo na Primorskem, nekateri so tudi že pridobili energetsko dovoljenje, a vrtelo se bo le malo vetrnic. Mnoga energetska dovoljenja niso več veljavna, največji tuji investitor se je umaknil; celo edina delujoča velika vetrnica pri Dolenji vasi se bo morda morala ustaviti.

PRIMORSKA > Vetrna elektrarna Volovja reber je ostala zaradi varovanja okolja in živali zgolj na papirju. Zaradi Nature 2000 ni dobilo zelene luči niti polje desetih mini vetrnih elektrarn nad Koritnicami. A tam so investitorji, družba TM energije, projekt opustili tudi zaradi visokih stroškov, povezanih z gradnjo kablovodov.

Za majhne tudi natura ni ovira

Domala isti projekt zdaj uresničujejo pri Kozini. Tudi tam je območje pod Naturo 2000, a zaradi nje pri pridobivanju dovoljenj niso imeli težav: “Sem prav pozitivno presenečen. Dejansko imamo že vsa soglasja,” je včeraj za PN povedal Tomo Mali iz družbe TM energija.

Če se kje ne bo zataknilo, bi septembra že lahko začeli postavljati deset malih vetrnic. Vsaka bo imela 20 kilovatov moči, visoke bodo le 18 metrov. To je precej manj, kot na tem območju dovoljuje Natura 2000. “Zato niso moteče za prostor, tudi hrup je mnogo manjši kot pri velikih, je pa seveda manjši tudi izplen,” je dodal Mali. So pa male vetrne elektrarne primerne tudi za manjše investitorje.

Toda pogled na Register izdanih energetskih dovoljenj kaže, da bo na Primorskem kmalu stalo vsaj sedem velikih vetrnih elektrarn. Toliko je namreč na njem izdanih energetskih dovoljenj za vetrne elektrarne. Pa še zdaleč ne bo tako. “V registru ni označeno, ali je energetsko dovoljenje še veljavno ali ne,” pojasni Cveto Kosec z direktorata za energijo, ki izdaja dovoljenja. V vsaki odločbi je namreč tudi rok, do katerega mora investitor izvesti naslednje faze. Če jih ne, energetsko dovoljenje ugasne.

To se je zgodilo kar štirim od šestih že izdanih dovoljenj. Eno med njimi, za VE Sleme na Banjški planoti, je pridobil Jožko Pirih. Tamkajšnja lokacija je ena najboljših v Sloveniji, Pirih je načrtoval šest vetrnic po tri megavate, a ker ni naredil naslednjih korakov, energetsko dovoljenje zanje ne velja več.

Odstopil tudi največji investitor

Od načrtov je odstopil tudi največji in najresnejši tuji investitor, družba Acciona energija, ki je načrtovala največjo VE pri nas. Na Selivcu (grebenu med Štorjami in Senožečami) in Vremščici je nameravala postaviti kar 89 vetrnic s skupno močjo 133,5 megavata.

A potem ko je leta 2007 oddala odlično pripravljeno vlogo za energetsko dovoljenje in ga še istega leta tudi dobila, je od namere odstopila. “Če mednarodno podjetje s takimi profesionalci in več tisoč postavljenimi vetrnicami po Evropi ugotovi, da v Sloveniji ni smiselno graditi vetrnih elektrarn, je to slaba izkaznica za državo,” meni Kosec.

Od namere so odstopili še eni poznavalci energetike - Seng, d.o.o., ki so nameravali postaviti vetrnice ob zbirno jezero elektrarne Avče. A so v trenutku, ko so jim na direktoratu že napisali energetsko dovoljenje, odstopili, ker so z enoletnimi meritvami vetra ugotovili, da se jim računica ne bi izšla.

Dolenja vas: novih ne bo, vprašljiva celo prva vetrnica

Ekonomika je ustavila tudi nove vetrnice pri Dolenji vasi. Družba AAE, ki je postavila tam prvo veliko vetrnico v Sloveniji, je dobila energetsko dovoljenje še za nekaj deset velikih vetrnic v skupni moči 80 megavatov, vendar se zaradi zamud in stroškov s prvo vetrnico ni odločila za postavitev novih, niti ni zaprosila za podaljšanje energetskega dovoljenja. “Če bodo želeli postaviti nove vetrne elektrarne, četudi samo tri, bodo morali prositi za novo energetsko dovoljenje. Po stari zakonodaji je bilo sicer možno postaviti vetrno elektrarno do deset megavatov kar z občinskim prostorskim načrtom, zdaj je to možno le za elektrarne do pet megavatov,” je pojasnil Kosec.

Je pa vprašljiva celo delujoča vetrnica pri Dolenji vasi: “Na podlagi pritožb se je investitor odločil za meritve hrupa in če se bo izkazalo, da so meje prekoračene, lahko obratovalno dovoljenje tudi izgubi,” opozarja Kosec.

Tako se lahko zgodi, da se bodo od vseh načrtov po najbolj črnem scenariju morda vrtele samo vetrnica pri Razdrtem, ki naj bi jo podjetje Razdrt Aleša Pučnika in Roka Kvaternika pognalo ta mesec, in male vetrnice pri Kozini.

Dolga in nejasna pot je namreč tudi pred parkom VE Senožeška brda. Ta ima sicer veljavno energetsko dovoljenje, država in investitor nadaljujeta s postopkom, kljub odločnemu “ne” ljudi na referendumu in nasprotovanju občine. A vprašanje je, ali se bo po okoljskem poročilu, ki bo morda izločilo marsikatero stojišče, Vepi naložba sploh še splačala.

Vetrnic še ni, najemnina je že

Vztraja pa tudi družba Amicus, ki načrtuje VE Zajčica skupaj z Agrarno skupnostjo Gabrče. Ta VE je sicer ostala pri pridobivanju energetskega dovoljenja na pol poti - marca je namreč začel veljati nov energetski zakon in ustavil izdajanje vseh dovoljenj. Kljub temu ima Amicus, že podpisane pogodbe z lastniki zemljišč. In kot nam je potrdil predsednik Agrarne skupnosti Gabrče Anton Može, so za zemljišča, na katerih naj bi stale vetrnice, v začetku leta tudi že dobili izplačano letošnjo najemnino.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---