“Velika mehanizacija poškoduje podrast”

Od malega navajen trdega dela v gozdu in na domačiji, saj je pri 13 letih izgubil očeta, Vladimir Tomšič iz Knežaka sedaj, ko je v pokoju, nadaljuje po tej poti. Poleg dolgoletnega gospodarjenja z gozdom, ki ga je podedoval po očetu, bo tako v domači hlev spet namestil nekaj živine in v novo ogrado drobnico. Klen, ponosen in delaven ter vedno pripravljen pomagati v vaški skupnosti, je za skrbno gospodarjenje z gozdom prejel tudi priznanje Zavoda za gozdove.

KNEŽAK > “V gozdu delam od malih nog, saj sem imel le 13 let, ko mi je umrl oče. Doma smo imeli kmetijo, zato ni bilo drugih možnosti, kot da me je mama v času opravil v gozdu zgodaj zjutraj posadila na vprežen voz, me pokrižala in poslala v bližnjo vas Bač. Tam se mi je pridružil stric, nato pa sva šla skupaj delat v gozd. Domov sem prihajal zvečer, na smrt utrujen. A poleg živine in kmetijstva nam je tudi gozd nudil preživetje,” začenja svojo življenjsko zgodbo Vladimir Tomšič iz Knežaka.

“Velikokrat sem bil, ko sem se po celem dnevu dela v gozdu in štirih urah vožnje z vozom v eno smer, tako utrujen, da sem se obut in oblečen le ulegel na kavč in prosil mamo, naj me sezuje. Vendar zadovoljen, da je bilo delo opravljeno in gozd vzdrževan ter da sem se od strica lahko učil gozdariti,” še pove Tomšič. Sedaj gospodari s 13 hektarji svojega mešanega gozda v okolici Mašuna in je skrbnik še 16 hektarjev gozda, ki ga imata skupaj s sestro.

V gozd vstopa brez velike mehanizacije

Zavod za gozdove Slovenije mu je konec preteklega leta med 14 izbranimi lastniki gozdov po vsej Sloveniji na predlog revirnega gozdarja in drugih odgovornih v Območni enoti Postojna podelil priznanje za skrbno gospodarjenje z gozdom. “Z urejenostjo gozda, parcelnih mej in sodelovanjem z revirnim gozdarjem je Vladimir Tomšič lahko nedvomno zgled tudi ostalim lastnikom gozdov. Vsa dela v gozdu opravlja kakovostno, strokovno, varno ter v skladu z usmeritvami gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih načrtov,” so zapisali v obrazložitvi priznanja.

Ko nam s ponosom pokaže svojo “mrcino”, kakor sam imenuje velik traktor, s katerim se podaja na delo v gozd, še pojasni, da vsako leto poseka približno 40 ali 50 kubičnih metrov lesa. Nekaj ga porabijo za kurjavo, nekaj za lastne potrebe pri širitvi domačije, nekaj pa prodajo za celulozo. “Predvsem skrbim, da odstranim poškodovana drevesa, tista, ki se sušijo ali so obolela. S tem pripomorem k povečevanju gozdnega prirastka. Posebno sem pozoren, da v gozd vstopam brez velike mehanizacije, ki poškoduje podrast in tudi drevesa. Ta podiram sam. Znanci in vaščani, ki jim vedno rad pomagam v gozdu, mi pravijo, da lahko meni, ker imam toliko kondicije in moči,” še pove nagrajenec. In poudari, da si ju je pridobil z leti, saj je v gozdu trdo delal vse proste ure in vikende. Sicer pa je bil kot avtomehanik in vodja logistike do stečaja 38 let zaposlen v ilirskobistriškem podjetju TIB transport.

Hlev bo spet napolnil z živino

Pred leti je imel nekaj časa tudi za dodatno dejavnost na kmetiji - sečnja in vlačenje lesa, a jo je zaradi strogih varnostnih standardov opustil. “Sedaj, ko sem v pokoju in sta oba otroka preskrbljena, pa bom obudil še ostale dejavnosti naše kmetije. V hlevu bo spet nekaj glav živine in postavil bom ogrado za drobnico. Imam še zdravje in veliko volje in od nekdaj sem življenje posvečal delu na kmetiji, v gozdu. Spominjam se, da sem s svojo prvo plačo kupil kmetijsko mehanizacijo. Hm, kdo drugi bi si najbrž kupil svoj prvi avto ...,” ne skriva navdušenja nad obuditvijo domače kmetije Tomšič. Klen, delaven in skromen Knežan, vendar bogat z zdravimi vrednotami o delu in življenju, se veseli tudi dejstva, da bo v družini imel naslednika - vnukinjo, ki že pri dvanajstih letih zelo rada pomaga pri delih na domačiji.

LEA KALC FURLANIČ

---