Večji, varčnejši in sodobnejši Inkubator

Te dni se zaključujejo obnova, energetska sanacija in dozidava prostorov sežanskega Inkubatorja, ki domuje v nekdanji tovarni Iskra. S 300.000 evrov vredno naložbo bodo stari prostori varčnejši, novi pa na voljo novim najemnikom, s čimer si bo Inkubator tudi delno pokril stroške obnove.

SEŽANA > Dvanajst novih in sodobno urejenih pisarn, velikih med 14 in 28 kvadratnih metrov, dva večja delovna prostora skupne površine približno 250 kvadratnih metrov, sejna soba, tehnični prostor in kotlovnica so sadovi obnove stavbe nekdanje tovarne Iskre v Sežani, s katero upravlja sežanski Inkubator.

Nova podjetja imajo pri najemnini v prvem letu 30 odstotkov popusta, v drugem 15, vendar le, če zaposlijo vsaj eno osebo s polnim delovnim časom.

V obnovo brez jamstva občine

“Poleg sodobne obnove in ureditve pisarn ter obnove hodnikov in zidov smo stavbo, torej streho in pročelje, še energetsko sanirali, tako bomo prihranili tudi pri ogrevanju,” je povedal v. d. direktorja Inkubatorja Stojan Gorup. Ter dodal, da bo odslej skupna površina vseh prostorov sežanskega Inkubatorja, ki so v lasti občine, približno 7000 kvadratnih metrov - nekaj v obnovljeni stari tovarni, nekaj v prizidanem delu, kjer deluje tudi Višješolsko središče.

V. d. direktorja Inkubatorja Sežana Stojan Gorup, ki je tudi njegov idejni oče in direktor pet od šestih mandatov, navaja enega njihovih uspešnih podjetniških primerov rasti podjetij: “Zaradi uspešnega podjetja Koped, katerega dejavnost sloni na najmodernejši opremi za obdelovanje pločevine, je v Inkubator vstopilo in se hitro razvilo še podjetje Mathitech s proizvodnjo najsodobnejših robotiziranih naprav za velike bolnišnice. Kmalu nato je bila v Inkubatorju organizirana še podružnica podjetja Health Robotics, ki kot lastnik patentov za navedene medicinske naprave skrbi za kvalitativni nadzor in njihov globalno trženje. To je najlepši primer prednosti sinergije bivanja v inkubatorju, in taki primeri se pri nas pogosto dogajajo.”

Četudi je nekakšen moto tega podjetniškega centra “občina zidove, Inkubator pa znanje”, je njegov prvi mož in idejni oče zadovoljen, da so se brez finančne podpore občine podali v obnovo stare stavbe. Za kar niti niso potrebovali jamstva občine, saj so imeli dovolj prihrankov, najeli pa so tudi nekaj posojila.

“Prej je bilo prvo nadstropje povsem neuporabno, okna niso tesnila, parketi so škripali, stene pokale, prostori so bili zelo nefunkcionalni. Občina je sicer pred časom obljubljala finančno pomoč, a smo si nazadnje pomagali povsem sami - imeli smo nekaj prihrankov in najeli smo približno 100 tisoč evrov kredita, skupna investicija pa je približno 300 tisoč evrov,” je seznanil Gorup.

Začetki delovanja Inkubatorja v stavbi nekdanje tovarne Iskre, zgrajeni leta 1953, so bili zelo težki, saj so si prostore uredili zgolj z denarjem od prodaje starih strojev in od začetnih skromnih najemnin. Za naslednjo obnovo leta 1998 ter izgradnjo Poslovno inovacijskega centra (PIC) v letu 2006 pa so pridobili evropski denar. Sežanski Inkubator, eden prvih in najbolj uspešnih v Sloveniji, sicer praznuje četrt stoletja delovanja. V tem času je pomagal “shoditi” številnim podjetjem. Njegov 80-odstotni solastnik je občina, 20-odstotni pa Gorupovo podjetje Sloveneta.

Začetniška in sidrna podjetja

Da je Inkubator še vedno koristen za razvoj malega podjetništva, dokazuje tudi veliko povpraševanje po novih prostorih, ki bodo po prenovi na voljo najemnikom. Po razpisu oziroma zbiranju ponudb so v Inkubatorju pridobili toliko najemnikov, da bodo že v oktobru in novembru zasedli več kot 60 odstotkov novih pisarn. Tako bodo v nekaj letih lahko tudi poplačali naložbo v obnovo. Poleg tega, tako Gorup, bodo zaradi energetske sanacije stavbe prihranili pri ogrevanju in hlajenju prostorov.

Bodo najemniki nova ali že uveljavljena podjetja? Po sogovornikovih besedah bodo v novih pisarnah tri tako imenovana podjetja “start up”, ki jim sicer v žargonu rečejo “inkubiranci”. Nova podjetja prinašajo v Inkubator inovativnost, kar je za tak center pospeševanja podjetništva zelo pomembno, pravi Gorup. Tista podjetja pa, ki so v Inkubatorju z njegovo podporo že dozorela - tako imenovana sidrna podjetja - pa delujejo znotraj Poslovno informacijskega centra (PIC), nekakšnega hčerinskega centra Inkubatorja. Ko “shodijo” oziroma se osamosvojijo, pa se praviloma razširijo in selijo drugam, tudi v obrtne cone. Sedaj pod streho Inkubatorja dela in domuje skoraj 50 podjetij.

Gorup navaja še, da sta med kandidati za najemnike novih pisarn in delovnih prostorov dve domači zagonski podjetji ter bodoča podružnica mednarodnega podjetja s sedežem v Hong Kongu. Poleg teh treh novih podjetij pa bo prišlo tudi do nekaj selitev iz sosednje stavbe PIC, kot je primer podjetja za projektiranje plovil, ki zaradi širitve dejavnosti rabi veliko večji prostor in bo takoj zaposlilo še enega domačega arhitekta. “Torej, nekaj jih bomo sprejeli, ker vnašajo v inkubator nove, na znanju sloneče dejavnosti, druge, ker bodo takšno dejavnost širili, in tretje, ker nam bodo sprostili prostor v obstoječih enotah,” sklene Gorup.

LEA KALC FURLANIČ

---