Večina štipendij je za strojnike

Kljub težavam regijskega gospodarstva se število delodajalcev in štipendistov, vključenih v regijsko štipendijsko shemo Primorsko-notranjske regije, iz leta v leto povečuje. To shemo je ministrstvo izbralo tudi kot primer dobre prakse, a nekatere zakonske spremembe vlogo razvojnih agencij zmanjšujejo, odpirajo pa tudi bojazen, da se bo za štipendiranje odločilo manj delodajalcev.

POSTOJNA > V preteklem šolskem letu je bilo v regijsko štipendijsko shemo Notranjsko-kraške (po novem Primorsko-notranjske) regije skupno vključenih že 185 štipendistov in 44 delodajalcev. Kar 21 pogodb o štipendiranju je bilo sklenjenih na novo. “Letos so številke, vsaj kar se tiče razpisanih potreb, še višje. Ocenjujemo, da bi lahko podelili celo več štipendij, kot bo na voljo denarja. Pozitivno je tudi, da imamo vsako leto štiri, pet novih delodajalcev, ki se prvič vključujejo v shemo,” razlaga Zdenka Žakelj, svetovalka z Regijske razvojne agencije (RRA) Zeleni kras.

Med vključenimi delodajalci že nekaj let močno prevladujejo podjetja s področja strojništva, ki v regiji tudi sicer veljajo za najperspektivnejša.

Razpredmetena vloga regijskih agencij

Toda v RRA Zeleni kras in drugih agencijah, ki so izvajalci regijskih štipendijskih shem, opozarjajo na nekatere spremembe zakona o štipendiranju, ki bodo po njihovem na področju kadrovskih štipendij pomenile nepotreben korak nazaj in bi utegnile negativno vplivati tudi na število dodeljenih štipendij. Prijava na razpis je po novem namreč mogoča le za delodajalce in ne več tudi za štipendiste. RRA bo tako imela uradno stik le z delodajalci, delodajalci pa s štipendisti, medtem ko je bila pogodba prej tripartitna, RRA pa je odigrala vlogo posrednika.

Za šolsko/študijsko leto 2014/2015 je za sofinanciranje štipendij v Primorsko-notranjski regiji razpisanih 62.000 evrov. Delodajalci, ki se želijo vključiti v štipendijsko shemo in si pridobiti sofinanciranje, se morajo do porabe denarja oziroma najkasneje do 31. marca prijaviti na razpis, objavljen na spletni strani www.rra-zk.si. 185 štipendistov in 44 delodajalcev je vključenih v štipendijsko shemo primorsko-notranjske regije.

“Sprememba zakona je obrnila logiko dosedanjega izvajanja sheme, ki je bila v osnovi naravnana tako, da smo mi kot RRA na eni strani zbirali potrebe delodajalcev, na drugi strani pa iskali kandidate oziroma jim posredovali informacije. Zakon te naše vloge posredovanja med obema stranema ne opredeljuje več,” pravi Žakljeva. A na RRA pravijo, da se bodo svojo vlogo kljub temu trudili odigrati še naprej. Delodajalec in štipendist sta predhodno lahko sicer že dogovorjena o sodelovanju, ne pa vedno.

Poleg tega bo nov sistem, po katerem bodo štipendije nakazovali neposredno delodajalci in ne več RRA, dokazila pa posredovali RRA, pomenil tudi dodatno obremenitev delodajalcev z birokracijo.

Obvezna enoletna zaposlitev

Na RRA opozarjajo na še eno bistveno omejitev, ki jo prinaša nov zakon. Po novem bo namreč po zaključku vsake stopnje šolanja obvezno najmanj eno leto zaposlitve pri delodajalcu, ki je sofinanciral štipendijo. Dijaki in študenti, ki želijo nadaljevati študij na višji stopnji, se bodo tako v manjši meri odločali za vstop v regijsko shemo. Znižanje obvezne zaposlitve na le eno leto pa je lahko manj zanimivo tudi za delodajalce, ki so vlagali v štipendista celotno obdobje šolanja.

Bolj dobrodošla novost je, da se za vsako leto prejemanja štipendije uvaja tudi obvezna enomesečna praksa. Prav tako bo po novem mogoče po prvem letu prekiniti štipendijsko razmerje brez sankcij za eno ali drugo stran.

Zanimanja za poklicno izobrazbo ni

Učinke spremenjene zakonodaje so že občutili v pivškem podjetju Sitor stiskalnice (nekdanji Javor Stroji), ki je med največjimi štipenditorji v regiji in bo, tako kot lani, tudi letos štipendiral šest dijakov oziroma študentov. Kljub razpisanim dodatnim štipendijam sta za tekoče šolsko leto dve ostali nepodeljeni, in sicer za orodjarja in strojnega tehnika. Potencialna štipendista sta štipendijo odklonila. V podjetju pojasnjujejo, da je vzrok prav dejstvo, da mora štipendist po zaključku izobraževanja sprejeti zaposlitev na ustrezno delovno mesto. “Potencialni štipendisti to razumejo kot oviro pri nadaljnjem izobraževanju,“ pravijo v podjetju.

Podjetje Sitor stiskalnice iz Pivke je med največjimi štipenditorji v regiji. Letos bo štipendiralo šest dijakov. V tekočem šolskem letu sta med razpisanimi štipendijami dve (za orodjarja in strojnega tehnika) ostali nepodeljeni, ker se morajo štipendisti po novem po koncu prejemanja štipendij obvezno zaposliti.

Po drugi strani namreč opažajo, da se vse več dijakov odloča za študij na šesti in sedmi stopnji, medtem ko ni zanimanja za poklicno izobrazbo. “To izraža resno bojazen, da v bodoče ne bo dovolj strokovnjakov za fizična dela.”

Tudi v Valkartonu Rakek, kjer je trenutno sedem štipendistov, si želijo, da bi se več mladih odločalo za zaposlitev že po končani srednji in poklicni šoli, saj potrebujejo tudi takšne profile.

Služba ga je čakala

V obeh podjetjih sicer poudarjajo, da je štipendiranje najboljši način za pridobitev ustreznih kadrov. Štipendist namreč z obvezno prakso in počitniškim delom spozna delo v podjetju in posebna znanja, podjetje pa štipendista.

Zelo dobre izkušnje ima tudi Peter Batista, nekdanji štipendist, zdaj zaposlen v postojnskem podjetju Kolektor Orodjarna. Kot pravi, se mu je odločitev za kadrovsko štipendijo obrestovala, saj je študij zaključil v času gospodarske krize. “Toda tudi če bi v strojništvu službo še nekako našel, so bile povsod zahtevane delovne izkušnje, ki pa jih kot svež diplomant nisem imel. Po zaslugi kadrovske štipendije pa me je redna služba tako rekoč čakala nekaj dni po diplomi,“ pravi Batista. Prvo leto je bil zaposlen za določen čas, nato pa je dobil zaposlitev za nedoločen čas.

“S pomočjo sofinanciranja RRA lahko štipendiramo več dijakov oziroma študentov, kot bi jih sicer,” o pomenu štipendijske sheme pravijo v Sitorju. “Za štipendiranje bi se odločali tudi v primeru, če to ne bi bilo vodeno in sofinancirano s strani RRA, vendar v manjšem obsegu in samo za najbolj deficitarne poklice,” dodajajo tudi v Valkartonu.

VERONIKA R. ŽENKO

---