V spomin: Miro Štemberger (1930-2016)
“Oj šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj, potoček moj, oj sapica, pihljaj!” je zapisal Dragotin Kette. In tam v lesu, v svojem gozdu, je bil Miro Štemberger najraje. Tršat, postaven gozdar, čuvaj narave, pravičnik ljudem, poštenjak od nog do glave!
Da je mladec iz Vrbova želel več kot le idilike vasi, je bilo kmalu znano. V svet je treba, med ljudi, ki ti lahko dajo več kot le varno streho, vsakdanje opravilo, mir in čas neskončen. Želel je dajati in ne jemati, želel je služiti svojim in vsem drugim. Bister in vztrajen, vajen delati in potrpeti, je dosegel prvi zaželeni cilj. Gozdar, ki mu je šum lesov pomenil več kot le opravilo. Dajal je sebe gozdu in gozd mu je vračal. Povedati vedo vsi, ki so z njim delili radosti in tegobe gozdarjenja, da je bil opora, svetovalec, vodja in tovariš. Tak je ostal do konca, do zaslužene upokojitve.
V 70. letih sva se spoznala. Ne le midva, več nas je bilo. Volje do dela nam ni manjkalo, hoteli pa smo še več. V takratnih družbenopolitičnih organizacijah smo iskali rešitve. Miro je prednjačil. Znanje, ki ga je pridobil ob delu, je delil z nami, kot osrednji družbeno-politični delavec v krovni socialistični zvezi pa je skrbel, da sta vedno zmagali pravica in skrb za ljudi.
Upokojitev ga ni ustavila. V občini je dobro delovalo kar nekaj humanitarnih organizacij, med katerimi je skorajda zagotovo prednjačilo društvo upokojencev. Miro je bil eden izmed dejavnejših, kar so opazili prijatelji, in ni bilo treba dolgo razmišljati, postavili so ga na čelo te še kako potrebne združbe. Ni mu bilo treba razlagati, kaj naj dela, kako naj udejanji naloge, ki jih pred vodečega postavlja članstvo. Prirojen čut za sočloveka, zlasti tistega, ki si sam le stežka pomaga, je vodil njegove odločitve. Človekoljubnost, zlasti delovanje v projektu Starejši za starejše, kultura, rekreacija in šport, druženje in spoznavanje domačega kraja in širše okolice, povezovanje med sorodnimi dejavniki in še kaj so bili gonilo njegovih prizadevanj polnih dvanajst let. Podpora sodelavcev in njegov doprinos so dali in še dajejo rezultate.
Vendar je s somišljeniki začutil potrebo po globljem poseganju v vsakodnevno politiko doma in širše. Bil je eden prvih pobudnikov ustanovitve upokojenske politične stranke. Pred skoraj četrt stoletja je tako zaživela DeSUS v naši srenji in Miroslav Štemberger je kar dva mandata zastopal interese svojih in vseh občanov v občinskem svetu.
Pogrešali ga bomo upokojenci, humanitarna združenja, gasilci, sokrajani, prijatelji in znanci. Bo pa ostal vendarle prijeten občutek, da smo bili njegovi sodelavci, da so v naših vsakodnevnih dejavnostih prisotni njegov doprinos, volja in duh.
FRANC GOMBAČ