V spomin: Ivan Pangos (1925-2014)
V decembrskem popoldnevu smo se poslovili od prijatelja, zvestega zadružnega sodelavca in klenega Kraševca Ivana Pangosa.
Rojen v Brjah pri Komnu se je kot zelo mlad in zaveden fant odlikoval kot borec I. Prekomorske brigade, po vrnitvi iz vojske pa se je zapisal kmetijstvu in mu ostal zvest do upokojitve. Zavzemal se je za združevanje malih zadrug in vinskih kleti v veliko zadrugo Vinakras Sežana, ki je pod njegovim vodstvom služila vinogradnikom, prešla od odkupa vina na odkup grozdja in se povečala s 50.000 na 450.000.000 litrov vina.
Spremembe je Pangos izvajal z občutkom in v tesnem sodelovanju z zadružniki, med katerimi je imel veliko podporo in zaupanje, saj je deloval povezovalno, energično in nepristransko. Spodbudil je promocijo terana ter obnovo vinogradov, zadružnih in pri kmetih zadružnikih.
Pri delu je bil odgovoren in dosleden. Podpiral je razvoj sodobnih tehnoloških postopkov pri vinifikaciji terana in njegovem dozorevanju, skrbno bdel nad širitvijo vinske kleti in posodabljanjem tehnološke opreme, odprt je bil tudi za sodelovanje s strokovnimi institucijami, Kmetijskim inštitutom in Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Njegova velika vrednota je bila, da je zaupal mladim kadrom in sodelavcem in od njih tudi zahteval. Znanje in izkušnje, pridobljene v kleti, so postale dostopne za mnoge kraške vinogradnike in vinarje.
V času njegovega vodenja je kmetijstvo doživljalo vrsto organizacijskih sprememb skupaj s trgovino in gostinstvom na območju Krasa in tudi Istre. Toda klet je ostala jedro povezovanja kmetov. Z njemu značilno odkritostjo, trmo in pokončno držo je prispeval, da so tudi njegovi nasledniki sledili zadružni misli in ohranili Vinakras Sežana.
Njegovo delo cenijo tudi vaščani v rodni krajevni skupnosti, ki jih je znal povezati pri urejanju infrastrukture, v katero so vložili veliko lastnega dela in denarja. Ob službenih obveznostih in kasneje v pokoju je našel zadovoljstvo ob srečevanju z soborci in s člani lovske družine Dolce. Do zadnjih moči je ostal zvest obdelavi zemlje, ohranil stike s prijatelji in bil svojcem, otrokom in vnukom v veliko oporo.
Stanislav Renčelj