V osmih urah pojedli tri tone krompirja

Veliko Ubeljsko se je v soboto spet poklonilo za Slovence pomembnemu živilu - krompirju. Krompirjeva noč je v svoji 36. izvedbi v to malo vasico zvabila približno 3000 obiskovalcev, ki so pojedli tri tone krompirja ter uživali v spremljajoči zabavi.

Za postrežbo 3000-glave množice obiskovalcev je skrbelo 150 članov društva Foto: Bogdan Macarol
Za postrežbo 3000-glave množice obiskovalcev je skrbelo 150 članov društva Foto: Bogdan Macarol

VELIKO UBELJSKO > Krompirjeva noč, ki jo organizira Turistično, športno in kulturno društvo Tisa Nanos, je bila letos že 36. po vrsti. Tudi za letošnjo prireditev so dan prej v vsaki hiši krajevne skupnosti pod Nanosom, ki poleg Velikega združuje še Malo Ubeljsko, Strane in Brezje, zbrali po zabojček krompirja.

“Letošnji pridelek je bil količinsko nadpovprečen. Proti koncu ga je ob preveč mokri zemlji delno zdesetkala le gniloba,” je povedala Marija Počkaj iz Velikega Ubeljskega, ki je bila ena izmed 150-glave ekipe, ki je lupila, rezala ali kako drugače pripravljala krompir za prireditev že od osme ure zjutraj. Približno 3000 obiskovalcev, ki so se na prireditveni prostor začeli zgrinjati že ob šestih popoldne, je v naslednjih osmih urah pojedlo tri tone krompirja, pripravljenega v zeljnici, zabeljenega, ocvrtega s sirom in slanino, kot krompirjev golaž ter na okisan način in praženega, po slednjih dveh je bilo tudi največ povpraševanja. Obiskovalci so za vstopnino osem evrov lahko krompirja pojedli, kolikor jim je dala duša in dopuščal želodec.

Izmed več možnih so bili na vprašanja na kvizu pravilni naslednji odgovori: “Pradomovina krompirja je Peru in Mehika. V Evropo je krompir prišel kot okrasna rastlina med leti 1560 in 1570. V Sloveniji je prvi pisno omenil krompir kot prehransko rastlino Ivan Tavčar v Visoški kroniki. Izbruh krompirjeve plesni je odločilno vplival na konec prve svetovne vojne zaradi lakote Nemcev. Vsak Slovenec zadnja leta v povprečju letno poje 70 kilogramov krompirja. V državi pridelamo 103.000 ton krompirja, kar predstavlja 63 odstotkov samooskrbe. Pred 20 leti je bila samooskrba s krompirjem v naši državi 133 odstotna”. In še zadnje vprašanje, ki se je glasilo: “Kaj pomeni imeti krompir: dobiti ženo ali moža, se dobro najesti ali imeti srečo?” Tukaj so bili pravilni vsi trije odgovori.

Ubeljci so poskrbeli tudi za drugi del svojega pravila krompirja in iger. Zvrhano mero smeha so sprožale že krompirjeve igre. V ostri konkurenci sedmih ekip je po treh igrah, kjer so se pomerili v pobiranju in rezanju krompirja, pripravi kuhanega krompirja in kvizu, zmagala ekipa PGD Kombajn iz Hruševja. V konkurenci 16 kvartopirskih parov je po štirih urah turnirja tršeta in briškule zmagal Drago Magajna s kvartopirskem prijateljem. Naj krompir je s težo 1,27 kilograma letos pridelala Silva Novak iz Velikega Ubeljskega, najbolj figurativen pa je zrasel pri Jožetu Vetrihu iz Batuj pri Ajdovščini.

Da obiskovalcev ni zeblo, so pod velikim šotorom za 2500 ljudi zabave in krompirja lačne obiskovalce ogrevale skupine Prizma, Siddharta in Rock Partyzani. “Kot je že običajno, nas zadnja leta, ko se potrudimo postaviti tudi šotor, dež ne obišče in tako je bilo tudi letos. Konec dober, vse dobro, in to je dobra popotnica prazniku za drugo leto,” je bila ob izkupičku praznika zadovoljna tudi Ana Šantelj, predsednica TŠKD Tisa Nanos.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano