V Postojni je odprla vrata javna kuhinja

Prvih 15 toplih obrokov so danes razdelili v postojnski javni kuhinji. Na postojnskem Centru za socialno delo ocenjujejo, da bi se število uporabnikov postopno lahko dvignilo do 150. Do toplega obroka, za katerega morajo sami prispevati en evro, razliko pa plača Občina Postojna, so trenutno upravičeni prejemniki redne denarne socialne pomoči.

Za obrok bodo uporabniki plačali evro, razliko do polne cene 
bo pokrila občina. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Za obrok bodo uporabniki plačali evro, razliko do polne cene bo pokrila občina. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA >Prva pobuda o javni kuhinji je prišla iz postojnskega vrtca, kjer so ugotovili, da jim zmogljivosti kuhinje dopuščajo pripravo še dodatnih toplih obrokov. Projekt so nato zasnovali skupaj s predstavniki postojnskega centra za socialno delo in humanitarnih organizacij ter zanj dobili podporo Občine Postojna.

Na postojnskem Centru za socialno delo so po besedah direktorice Patricije Može ugotovili, da potreba po javni kuhinji obstaja, ko so v zadnjem obdobju začeli prejemati vloge občanov za izredno denarno socialno pomoč celo za nakup hrane.

Na vprašanje, ali so bili doslej v Postojni torej tudi lačni občani, pa odgovarja: “Mislim, da je bilo nekaj posameznikov, ki si vsaj enega toplega obroka dnevno res niso mogli privoščiti. Posebej tisti, katerih edini prihodek je 269 evrov naše denarne socialne pomoči. Ko plačajo položnice, jim ostane zelo malo denarja.”

Upravičenci bodo sami prispevali en evrov

Do toplega obroka bodo zdaj upravičeni tisti, ki pri centru prejemajo redno denarno socialno pomoč, kar pomeni, da je njihov mesečni prihodek na družinskega člana nižji od 269 evrov. Takšnih občanov je v postojnski občini približno 500. Vse so v posebnem dopisu tudi že obvestili o odprtju kuhinje in pogojih uporabe. Na centru sicer predvidevajo, da je med njimi približno 150 potencialnih uporabnikov javne kuhinje, in sicer vseh starostnih skupin, pa tudi družine. Pričakujejo predvsem uporabnike iz mesta, saj bi bila za tiste iz vasi vožnja v Postojno po obrok prevelik dodatni strošek.

Marjan Geržina, dolgoletni vodja postojnske Karitas, je zadovoljen, da so pri projektu različni partnerji stopili skupaj, saj se stiska poglablja, uporabnikov njihove pomoči pa je vedno več. “Pri nas imamo mesečno več kot 900 uporabnikov, kar je za Postojno zelo velika številka,” je zaskrbljen Geržina. Da ljudje velikokrat nimajo s čim kupiti niti osnovnih življenjskih potrebščin, opaža tudi Petra Šajn, sekretarka postojnskega območnega združenja Rdečega križa, kjer imajo od 700 in 800 uporabnikov mesečno, ki so ponavadi obenem tudi uporabniki centra. “Ljudje najprej poskrbijo za plačilo položnic, zaradi česar so si ob tako nizkih dohodkih nekateri prisiljeni dobesedno odtegovati od ust,” tudi sama ocenjuje, da je javna kuhinja dobrodošla.

Postopek poteka tako, da na centru izdamo potrdilo o upravičenosti za obdobje, za katero ima posameznik izdano odločbo o prejemanju denarne socialne pomoči. Glede na to, da mora vsak upravičenec sam prispevati en evro za obrok, zraven uporabniki dobijo za vsak mesec tudi položnico. S potrdilom o plačilu v vrtcu prevzamejo bone, s katerimi prihajajo po hrano,” je pojasnila Možetova. Če se bo izkazalo, da so merila zdaj prestrogo postavljena, pa napoveduje, da bodo krog upravičencev razširili.

Za zdaj 20 uporabnikov

Bone je v zadnjem tednu že prevzelo 20 oseb, vendar Možetova glede na izkušnje iz mest, kjer že deluje javna kuhinja, ocenjuje, da se bo število uporabnikov postopno dvignilo.

Topel obrok bodo lahko upravičenci prevzeli vsak dan med 12. in 13. uro v Zeleni dvorani. Tam jih bodo pričakali kuhar postojnskega vrtca in prostovoljci, ki jim bodo hrano razdelili, upravičenci pa si jo bodo v svojih posodah odnesli domov. Razmere v Zeleni dvorani zdaj namreč ne omogočajo, da bi uporabniki, razen izjemoma, hrano v njej tudi pojedli.

Postojnski župan Igor Marentič je povedal, da je občina za projekt rezervirala 40.000 evrov na leto, s katerimi bodo pokrili razliko do polne cene, ki znaša 2,8 evra za obrok. “Pridobili smo že donatorska sredstva nekaterih podjetij in jih še pridobivamo, tako da bomo lahko zmanjšali občinski del vsaj za 30 do 40 odstotkov,” se nadeja.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano