V Alukomnu na starih strojih delajo za Norvežane

DUTB je začel zbirati ponudbe za odkup terjatev družbe Mabra v stečaju. V Komnu je to podjetje s črno piko, saj je komenskemu podjetju Alukomen holding ostala dolžna 2,6 milijona evrov. Komensko podjetje je zato ostalo brez denarja za plače in prispevke, novih strojev, delavci brez plač, ... V Komnu si iz odkupa terjatev ne obetajo veliko, več stavijo na sodno izterjavo dolga, pa tudi na nove posle, ki jih delajo na starih strojih.

V Alukomnu si od odkupa terjatev ne obetajo veliko. Foto: Leo Caharija
V Alukomnu si od odkupa terjatev ne obetajo veliko. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA, KOMEN > Družba za upravljanje terjatev bank je v petek objavila javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup terjatev do družbe Mabra inženiring poslovanje z nepremičninami d. o. o. - v stečaju iz Ljubljane. “Predmet prodaje so “vse terjatve, skupaj s pripadki in stranskimi pravicami do Družbe, ki na dan 1. 10.2 015 skupaj s pripadki znašajo 25,653.008,20 evra,” so zapisali v DUTB. Rok za oddajo zavezujočih ponudb je do vključno 1. decembra letos.

Alukomnu holdingu gre na roko tudi odlog sodnega spora z Banko Koper. Ta je namreč vložila zoper komensko podjetje tožbo zaradi poplačila 662.721,61 evra dolga. Stranki sta se na koprskem okrožnem sodišču srečali 15. oktobra, a je bila obravnava preložena na konec leta, je povedal Terčon.

V Alukomnu bolj upajo na sodno pot

V Komnu si od odkupa terjatev ne obetajo kaj dosti, četudi bi kupnina za odkupljene terjatve lahko pristala v stečajni masi, iz katere bi stečajni upravitelj lahko poplačal tudi vsaj delček denarja, ki ga Mabra dolguje Alukomnu holdingu že od leta 2009. Tedaj so Komenci vgradili v stavbo Dunajskih kristalov v Ljubljani za 2,6 milijona evrov materiala in dela, plačila za opravljeno pa nikoli niso dobili, niti potem ne, ko je ljubljansko okrožno sodišče leta 2013 razsodilo, da lahko Alukomen od Mabre izterja dolg z izvršbo.

“Mi si več obetamo od države,” pravi direktor podjetja Alukomen holding Branko Terčon. Potem ko od Mabre denarja sodnim izvršbam navkljub niso mogli izterjati, ker ga ni imela, jim je ljubljansko okrajno sodišče maja lani odločilo, da se lahko izvršba nadaljuje pri Mabrinem dolžniku - Republiki Sloveniji oziroma vladi v njenem imenu. Toda država terjatvi oporeka, zato o sporu odloča sodišče. “Da, računamo, da bomo dobili svoj del po pravni poti. Ki pa nas bo stala dosti živcev in časa,” je včeraj za naš časnik povedal Terčon.

Konec leta je optimističen

Čas sicer ni njihov zaveznik, saj se je po letu 2009 podjetje zaradi izpada prihodka znašlo v izjemnih finančnih težavah. Ker ni bilo denarja za plače, so družbo večkrat pretresale stavke, število delavcev je z 69 padlo na manj kot polovico. In ti, ki so ostali, delajo ves čas za minimalno plačo, ki jo prejemajo z večmesečnim zamikom. A nekaj svetlih iskric vendarle je: “Zamik plač je dolgo znašal skoraj tri plače, zdaj smo ga uspeli zmanjšati na dve in upam, da ga bomo v enem mesecu še malo skrajšali,” pravi Terčon.

Največ optimizma pa jim daje trenutni posel: zaključujejo namreč opremljanje enajstnadstropne stolpnice sredi Osla na Norveškem. “Če bi bilo celo leto takšno, kot so zadnji meseci, bi bilo mnogo lažje,” pove direktor. Ta posel je tudi dobra referenca za naprej - da so zmožni tudi na starih strojih (nove jim je zarubila in prodala finančna uprava) delati za najbolj razvite trge.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano