Usposobiti želijo več laikov

Območno združenje Rdečega križa Postojna-Pivka je v treh letih v okviru projekta Ponosni, da lahko pomagamo! s pomočjo občin in donatorjev vzpostavilo razvejano mrežo javno dostopnih defibrilatorjev, katerih uporaba je nepogrešljiv ukrep pri oživljanju. Dvignili so tudi zavest občanov o pomenu usposabljanja za postopke oživljanja. V kratkem bodo namestili še dva defibrilatorja, v Trnju in Sajevčah, ki so ju kupili tudi s pomočjo prednovoletne donacije treh podjetij.

POSTOJNA, PIVKA > “Projekt Ponosni, da lahko pomagamo!, ki smo ga zagnali leta 2012, da bi opremili obe občini z javno dostopnimi defibrilatorji in hkrati spodbudili ljudi k učenju veščin prve pomoči in samoopomočenju, razvijamo dalje. S pomočjo Zavarovalnice Triglav, ki nam je donirala 2000 evrov, z donacijama Banke Koper in podjetja Slavec MF iz Trnja ter lastnimi sredstvi smo kupili še dva defibrilatorja z ogrevanima omaricama. Predvidoma še ta mesec ju bomo namestili v Trnju in Sajevčah. Občini bosta s tem že skoraj optimalno pokriti,” je zadovoljna Petra Šajn, sekretarka območnega združenja RK in članica projekta.

V občinah Postojna in Pivka so bili od začetka projekta defibrilatorji uporabljeni devetkrat (enkrat zasebni). “Povratek spontanega krvnega obtoka se je doseglo v treh primerih, odpust živih bolnikov iz bolnišnice pa v dveh primerih,” pravi vodja projekta Stojan Bolič, sicer zaposlen v ambulanti nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Postojna. Izpostavlja tudi uspešno oživljanje, kjer laiki niso imeli defibrilatorja, a so pripomogli k preživetju s pravilnimi postopki oživljanja do prihoda službe nujne medicinske pomoči, dva člana projekta, sicer tudi bolničarja in prostovoljna gasilca, pa sta izvedla uspešno oživljanje z uporabo defibrilatorja izven meja občin na dopustu v toplicah. “Uspeh bi bil verjetno večji, če bi v izobraževanje temeljnih postopkov oživljanja zajeli večje število laične populacije. Tukaj nas čaka še veliko dela,” še ocenjuje Bolič.

33 defibrilatorjev, 150 posredovalcev

V občini Pivka je zdaj osem defibrilatorjev, v postojnski pa skupaj s tistimi v zasebni lasti 25.

“A ker naprava sama ne pomaga nič, če je ljudje ne znajo uporabljati, velik poudarek dajemo izobraževanju laikov. Ob vsaki namestitvi novega defibrilatorja v kraju izvedemo predavanja in praktične delavnice za širšo javnost, ki imajo zelo dober odziv,” pravi Šajnova. Uporabe defibrilatorja se ne gre bati, saj je enostavna in prilagojena laikom.

“Večina ljudi se s prvo pomočjo sreča le ob opravljanju vozniškega izpita in nato dolga leta ne ali celo nikoli več. V hitrem tempu življenja pa se kaj hitro lahko zgodi, da bomo prvo in najnujnejšo pomoč morali nuditi osebi, ki jo poznamo ali celo najbližjemu,” opozarja Šajnova.

Kar 150 prostovoljcev v obeh občinah je že usposobljenih za tako imenovane prve posredovalce AED (avtomatski eksterni defibrilator) in so vključeni v ekipe prve pomoči RK. Ambulanta nujne medicinske pomoči jih lahko prek regijskega centra za obveščanje aktivira glede na bližino kraja dogodka. Svoje znanje tudi redno osvežujejo.

Štejejo sekunde

“Da so prvi posredovalci v bližini, je velika prednost. V primeru srčnega zastoja je treba namreč odreagirati čim prej. Z vsako minuto se možnost za preživetje zmanjša za 10 odstotkov,” poudarja Šajnova.

Na preživetje po nenadnem srčnem zastoju vpliva več dejavnikov. S širitvijo javno dostopnih defibrilatorjev in učenjem oživljanja skušajo člani projekta vplivati na čim krajši dostopni čas, ki je zelo pomemben in službi nujne medicinske pomoči težko dosegljiv.

VERONIKA R. ŽENKO

---