Urejajo stezico, ki je včasih bila

Še junija je bila stara pot v vas Griže neprehodna, suhega zidu ob njej pa niti ni bilo videti. Zdaj vaščani počasi obnavljajo zid - “na suho”, brez malte, v bližnji prihodnosti pa bodo uredili celotno pot, ki vodi do kala.

GRIŽE > Če česa, na Grižah ne manjka kamenja, po njem je vas celo dobila ime. Resnična zgodba pravi, pove Vinko Mahnič, da so nekoč nekega vaščana povprašali, kako se imenuje vas, ki jo je s kraške strani lepo videti, kako leži na vrhu dolgega nasipa drobnega kamenja. “Odgovoril je, naj bolje pogledajo, saj vse piše. Začudeno so ga pogledali. Ni odnehal. 'Saj lepo na veliko piše,' je odgovoril. Na pobočju pod vasjo so se valili kamni in ko še ni bilo vse poraščeno, kot je danes, jih je bilo lepo videti,” pojasni Mahnič, ki je tokrat prevzel vlogo vodje skupinice, ki je obnavljala zid.

Uredili bodo zid, pot in kal

Do pred kratkim so se le še najstarejši prebivalci vasi spominjali, da je v vas vodila tudi stara tlakovana pot, ki je bila na obeh straneh obdana s suhim zidom. Vaščani in člani Razvojnega društva Vrhe so se odločili, da jo obnovijo.

“Tega zida junija sploh še ni bilo videti. Nekoč je bila to pot na Vrhe iz Majcnov. Dobrih 200 metrov je bila tlakovana, pri strani pa je imela kanal, po katerem je tekla voda v kal, v katerem se je napajala živina,” pove Damjana Premrl, predsednica razvojnega društva.

Suhi zid je tako le prvi korak k celostni ureditvi poti, spomladi nameravajo urediti še kal. Vrhovci so že uredili kal pri sveti Ani nad vasjo Razguri, urejajo pa tudi kal na Selah.

Voda je bila dragocena

Prvo delavnico so s pomočjo in podporo Partnerstva za suhozidno gradnjo organizirali že poleti, mi smo jih obiskali na drugi, tik pred novembrskimi prazniki.

“Specifika te poti je bila, da je bila obzidana. Na levi strani pa je kanal, ki so ga domačini neprestano čistili, da je voda odtekala v kal,” pove Mahnič, ki je prepričan, da je pot tudi dokaz, kako so predniki skrbno ravnali z vodo.

Nekateri deli zidov so v dobrem stanju, spet drugi so potrebni obnove. “Zadnjih štirideset let zid ni bil vzdrževan. Ljudje so opustili živinorejo in odšli v mesta. Največji sovražnik suhih zidov so drevesa in korenine, ki rastejo pod zidom,” pojasni Mahnič in pokaže na del zidu, ki ga bodo morali povsem porušiti, odstraniti korenine in znova postaviti: “Ljudje so suhi zid delali iz kamnov, ki so jih dobili potem, ko so parcelo očistili. Spodaj se je dalo debelejše kamne, prekrivalo pa se je s kamni, ki so jih imeli pri rokah. Moj nono je vedno pravil, da je treba paziti na 'zagojze' in da se kamni prekrivajo med seboj. Vmes pa se je za vezivo dalo šuder, kamenčke ...” je nizal Mahnič skrivnosti suhozidne gradnje, ki je tudi med Vrhovci dobila naslednike.

PETRA MEZINEC

---