Turistična ponudba je še premalo ambiciozna

V podjetju Postojnska jama so se pohvalili z letošnjim rekordnim obiskom Postojnske jame in ostalih znamenitosti v njihovem upravljanju. Nas pa je zanimalo, kdo še na Postojnskem, poleg družbe Postojnska jama, skuša unovčiti turistični potencial največje turistične znamenitosti. In s kakšnimi težavami se pri tem srečuje. 40 registriranih ponudnikov namestitev v občini je lani ustvarilo 75.000 nočitev.

“Stacionarnega turizma ne more narediti en turistični subjekt, temveč vsi skupaj, ki vidijo 
skupni cilj,” razmišlja direktor kampa Pivka jama Peter Kranjec. Foto: Veronika Rupnik Ženko
“Stacionarnega turizma ne more narediti en turistični subjekt, temveč vsi skupaj, ki vidijo skupni cilj,” razmišlja direktor kampa Pivka jama Peter Kranjec. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Postojnski turizem bi lahko dosegal še precej boljše rezultate, če bi bil največji turistični igralec, družba Postojnska jama kot upravljalec naravne znamenitosti, ki v Postojno pritegne množico obiskovalcev, pripravljen bolj družbeno odgovorno sodelovati z ostalimi ponudniki, tako gostinski kot ponudniki namestitev in upravljalci ostalih znamenitosti, so prepričani v Postojni. Dlje kot ostane gost, boljši je namreč izkupiček.

Šibki pri trženju

S tem, da Postojnska jama ne sodeluje, se je žal treba sprijazniti. Postojnski jami zato želim, da pripelje čim več turistov na to območje, saj imamo s tem tudi ostali več priložnosti,” razmišlja Boštjan Stegel, po “turističnem stažu” eden najmlajših ponudnikov na Postojnskem. Po treh mesecih, odkar je odprl prenovljeno Smrekarjevo domačijo, kjer združuje nastanitveno in gostinsko dejavnost, je z obiskom zadovoljen: “Na področju nastanitev ugotavljam, da je večina gostov tranzitnih. Ustavijo se na območju občine Postojna, si ogledajo Postojnsko jamo, Predjamski grad in prespijo eno noč. Takšnih je 70, 80 odstotkov. Tisti, ki prihajajo za dva dni, si poleg Postojnske jame ogledajo še v veliki večini Piran, Trst, Ljubljano. Gosti, ki prihajajo za več dni, pa so bolj lokalni. Ključen jim je oddih, ne pa vožnje in tempo z ogledi. Vzamejo si čas tudi za ogled znamenitosti v bližnji okolici. A takih je le pet do deset odstotkov.”

Za povečanje števila večdnevnih gostov bi ta destinacija po Steglovih besedah potrebovala predvsem direktno trženje.

Gosta loviti z nekim programom v Postojni je večinoma že prepozno, saj ima že vnaprej izdelan svoj načrt. To nalogo bi morali opraviti bistveno prej. Tako kot prodajajo Postojnsko jamo, bi bilo treba prodajati celotno destinacijo, z vso njeno ponudbo,” poudarja Stegel, ki sicer opaža, da gosti zelo cenijo njihov drugačen ambient, domače vzdušje in lokalno kulinarično ponudbo.

Slogan - pol ure do povsod

Tudi Mili Savić, eden večjih postojnskih sobodajalcev pravi, da je od maja do septembra večina njegovih gostov takšnih, ki obiščejo Postojnsko jamo in v Postojni prenočijo, nočitev pa prek spleta rezervirajo že vnaprej. Z zasedenostjo je zadovoljen. Med letom pa prevladujejo tranzitni gosti, zlasti Romuni, Bolgari, Makedonci, Srbi, ki v Postojni prenočijo, ker je na pol njihove poti in relativno poceni. Sobodajalstvo se torej “splača”, a kot pravi Savić, so postojnski ponudniki zainteresirani, da bi zadržali več obiskovalcev in to dlje, saj bi od tega vsi imeli več. Od Postojnske jame zato pričakujejo, da če že ni pripravljena sodelovati, ostalih vsaj ne bi ovirala (na primer upravljalcev drugih znamenitosti pri oglaševanju pri Postojnski jami), saj je to nič ne stane. “Če imam sam zasedeno, pokličem ostale sobodajalce in jim pošljem goste. In v zameno nič ne pričakujem. Pomagati si moramo med sabo, ne pa si škodovati. Tudi Postojnska jama ima nenazadnje restavracijo v mestu, ki bi jo lahko sobodajalci priporočili svojim gostom,” razmišlja.

Kritičen pa je tudi do neposrečene prometne ureditve v Postojni, ki turiste dobesedno po najkrajši možni poti pripelje do jame in mimo mesta nazaj ven, kar pa je odgovornost občine.

Savić za zadržanje gostov predlaga, da bi vsi Postojno še bolj promovirali kot kraj s strateško lokacijo, ki je “pol ali eno uro do povsod” in kot tak odlično izhodišče za oglede Slovenije. Poleg tega sta tukaj tudi spanje in hrana relativno ugodna. “Vedno znova pa me presenetijo dobro podučeni turisti, ki jih ne zanima masovni turizem in si zato namesto Postojnske želijo ogledati Križno jamo,” pravi Savić.

Povprečni čas bivanja le 1,6 dneva

Mateja Simčič, svetovalka za področje turizma na Regionalni razvojni agenciji Zeleni kras, pravi, da v Postojni in regiji nasploh število nočitev v zadnjem obdobju raste. Prav tako je, sploh v sezoni, zasedenost dobra. A s številkam še ne moremo biti zadovoljni. “Cilj je v naslednjih nekaj letih čas bivanja podaljšati z 1,6 na 2,5 dneva,” pravi Simčičeva. Trenutno stanje je po njeni oceni tudi posledica odsotnosti sistematičnega ukvarjanja s širšim razvojem turizma v postojnski občini v zadnjem desetletju ali dveh ter s tem povezanih vlaganj tako v infrastrukturo kot v kadre ter kakovost in raznovrstnost ponudbe. V zadnjem obdobju so bile sicer urejene nekatere tematske pohodniške in kolesarske poti, postavljeni so bili sodobni TIC-i, priložnosti, ki jih ponujajo naravne in kulturne znamenitosti regije, pa je še precej.

Vendar manjka zasebnih nastanitev s kvalitetno ponudbo, kar pomeni ne samo, da imajo lepo urejeno namestitev za spanje in da imajo pravilen sprejem gostov, ampak da ponujajo tudi še tisto dodatno, kar pritegne ljudi, da ostanejo dlje časa, se povežejo z drugimi ponudniki, tudi z vodniki,” ocenjuje Dejan Iskra, vodja regionalne destinacijske organizacije, ki povezuje in izobražuje ponudnike ter izvaja promocijo.

Poleg sobodajalcev drugih, drznejših projektov, razen nekaj izjem, kot so na primer maloštevilne turistične kmetije, na Postojnskem za zdaj ni.

Postojnsko jamo je lani obiskalo prek 600.000 gostov. V postojnski občini, kjer je skupaj 40 ponudnikov nastanitev s skupno 700 ležišči (brez ležišč v kampu), so medtem zabeležili (le) 46.000 prihodov turistov, ki so prenočili in skupaj ustvarili približno 75.000 nočitev. Povprečni čas bivanja je bil 1,6 dneva. Skupno število nočitev v celotni regiji se povečuje. V primerjavi z letom 2013 je lani zraslo za 17 odstotkov, na 91.000.

V kampu Pivka se zadržijo dlje

Z nekoliko daljšim časom bivanja gostov kot je občinsko povprečje, se lahko pohvalijo v kampu Pivka jama, kjer je povprečna doba bivanja 2,63 dneva. Tudi njihovi gosti so tranzitno naravnani, a nekateri ostajajo tudi več dni. “Dnevno se dve tretjini gostov zamenjata, ena tretjina ostaja. Lahko so gosti Postojnske jame, ki so tudi naši gosti, oziroma so naši gosti, ki so potem tudi gosti Postojnske jame,” pravi Peter Kranjec, direktor kampa.

Čeprav smo nedaleč od Postojne, imajo pri nas gosti občutek, da so v naravi, daleč od vrveža in podaljšajo bivanje za dan, dva, ker se dobro počutijo. Poletja so tudi zaradi vpliva Pivke jame za malenkost bolj hladna. Ponoči se da pri nas lepo spati,” o razlogih za daljše bivanje njihovih gostov pravi Kranjec. Vse več imajo tudi tujih skupin, ki si to območje izberejo za večdnevno kolesarjenje.

V kampu Pivka, ki je zaradi svoje dolgoletne tradicije v Evropi dobro poznan, je letos obisk približno 30 odstotkov boljši kot lani, ko jim vreme ni šlo na roko. V prvi polovici avgusta so bili zasedeni 90-odstotno.

Gosti pa so, sodeč po ocenah, s kampom, kljub temu da je že v letih, zadovoljni. Skrbimo za čistočo, da vse stvari delujejo. Lahko so stare, pokvarjene pa ne.” Prihodnje leto načrtujejo prenovo bungalovov in sanitarnega bloka, lani so prenovili bazen.

In kako Kranjec gleda na možnost daljšega zadržanje gostov na Postojnskem? “Da zadržimo gosta dan, dva dlje, je Postojna primerna zato, ker se nahaja zemljepisno na sredini med Alpami in morjem, med Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Tu je potencial, je pa treba ostale dni gostom zapolniti z dobro vsebino. En sam turistični subjekt tega ne more narediti, niti Postojnska jama ne, pri kateri pa je vprašanje, ali ima zato sploh interes. To mora biti cilj celotne lokalne skupnosti.

Turiste je treba informirati še pred prihodom

Na Občini Postojna poudarjajo, da je za privabitev in zadržanje gostov “potrebna konceptualna povezava med posameznimi turističnimi ponudniki, ki bodo komplementarno tržili svoje produkte”. Vse napore bodo zato usmerili v povezovanje, svojo vlogo pa bo morala odigrati tudi Postojnska jama z odpiranjem navzven.

Občina se bo posebej posvetila tudi izobraževanju turističnih ponudnikov, oblikovanju dodatnih vsebin v smislu povezave posameznih turističnih destinacij v končne produkte ter za učinkovito oblikovanje trženjskih poti.

Sicer pa že izvajajo tudi nekaj infrastrukturnih projektov. Pri osrednjem turistično-informacijskem centru pripravljajo postajališče za avtodome, mrežo takšnih postajališč, tudi v javno-zasebnih partnerstvih, pa nameravajo vzpostavljati po vsej občini. S pristojnimi vodijo pogovore za ureditev Soviča, ki ga nameravajo povezati tudi s Postojnsko jamo. Uredili so informacijske table po vsej občini in jih opremili s čipi NFC, ki omogočajo lažjo elektronsko pridobivanje informacij. Pripravljajo pa tudi novo spletno stran, namenjeno izključno turizmu. “Zavedamo se namreč, da je potrebno turiste informirati, preden pridejo na svojo destinacijo, in tudi, ko so tukaj že prisotni, ter jih voditi in jim ponujati različne produkte,” poudarjajo na občini.Zato bodo konec tega meseca sodelovali na düsseldorfskem sejmu Caravan Saloon ter Biking & Hiking, kjer bo Občina Postojna ena izmed osmih predstavljenih krajev. Tam bodo predstavili predvsem postajališča za potnike z avtodomi (Postojnska jama ter Pivka jama), ki postajajo vedno bolj pomemben turistični segment obiskovalcev, ter ga nadgradili z vsemi kolesarskimi in pohodniškimi doživetji v teh krajih. Izpostavili bodo še Jamborno pot, pot Od izvira do štirne ter mestne sprehode z obiskom Notranjskega muzeja Postojna in razstave Muzej krasa. Zavedajo pa se, da bi morali učinkovit informacijski center vzpostaviti tudi tam, kjer je koncentracija turistov največja, a pri Postojnski jami to do zdaj ni bilo mogoče.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano