Tudi ob novih oknih lahko toplota uhaja
Študenti strojništva in programa poslovni sekretar na Višji strokovni šoli v Postojni bodo lahko nekoč za trg opravljali presojo toplotne izoliranosti posamezne stavbe. To so nakazali s projektom, med katerim so nekatere javne stavbe v mestu snemali s termo kamero.
Termo slika okna glasbene šole pokaže, da največ toplote
(svetleje obarvano) prehaja skozi steklo, pa tudi na sredini
stavbe, kjer se zunanja stena stika s ploščo med etažama. Foto: Arhiv Vsš Postojna
POSTOJNA
>
“Ne, nismo še tako daleč,” je idejni vodja projekta in eden od mentorjev skupine študentov iz dveh programov postojnske višje šole Iztok Slejko odvrnil, ko smo ga vprašali, ali lahko na podlagi rezultatov snemanja nekaterih stavb v Postojni s termo kamero lastnikom in širši javnosti že dajejo napotke pri obnovah.
Posneli so razmere na Hotelu Kras, Notranjskem muzeju, dijaškem domu, glasbeni šoli, obeh osnovnih šolah v mestu, zdravstvenem domu, knjižnici, na občinski hiši in na stavbi, kjer domuje višja šola. Nekatere zgradbe so bile v zadnjih letih obnovljene. Kamera je pokazala, kako se toplotna prevodnost stavb z na novo izoliranimi pročelji razlikuje od onih brez njih, kakor tudi kako učinkovita je energetska sanacija posameznega poslopja.
Termografija pokaže:
> toplotne mostove,
> netesnost ovoja zgradbe,
> poškodovano, vlažno, manjkajočo izolacijo,
> slabo vgrajena okna in vrata,
> neizoliran strop proti podstrešju,
> pomanjkljivo izvedbo notranjih stenskih oblog z izolacijo,
> vlago v stenah, podu ali stropu zaradi izliva vode,
> lego in delovanje talnega ogrevanja.
Študenti in mentorji postojnske šole lahko s posnetki pokažejo, da stavbe toploto izgubljajo na primer pri balkonih ali dimnikih, kakor tudi ob novih oknih, če niso pravilno nameščena. Toda presoja toplotne sanacije objekta zahteva veliko več dela, je povedal Slejko. In zato pojasnjuje, da “letošnja izvedba ni bila mišljena kot ekspertiza za posamezne zgradbe, temveč samo prikaz možnosti, ki se na tem področju odpirajo”.
Strnili so jih v tri točke. Prvič: z analizami, oprtimi na termično snemanje, bi Eko sklad lahko dobil vpogled v to, kako učinkovito so bile porabljene njegove subvencije. Drugič: potencialni investitorji in izvajalci sanacijskih del bi dobili povratno informacijo o kakovosti izvedenih del. In tretjič: šola bi izobraževanje dopolnila s praktičnim delom za znane uporabnike in se s tem bolje povezala z gospodarstvom.
V šoli so želeli predvsem predstaviti del svojega znanja ter nakazati, s kom bi želeli nekoč sodelovati. Cilj projekta je po besedah Slejka bil “povezati študente navidez povsem nezdružljivih programov strojništva in poslovnega sekretarja”. Prvi so se posvetili termografiji, drugi pa so skrbeli za papirje, vodili so projektno dokumentacijo in promocijo. “Temeljite presoje posameznih objektov pa načrtujemo za naslednje generacije študentov,” je zaključil sogovornik. AMBROŽ SARDOČ