Tudi novi župani za vodo do Istre

Župani petih kraških občin so včeraj sklenili, da bodo napeli vse sile za nadaljevanje projekta oskrbe Krasa in Istre s pitno vodo in poiskali vse možnosti za pridobitev dokumentacije, s katero bodo konkurirali za evropski denar v naslednji finančni perspektivi. V prejšnji jim je namreč spodrsnilo zaradi neuspešnega pridobivanja služnosti. Včeraj je bil med župani govor še o drugih pomembnih temah, ki družijo kraške občine.

HRPELJE > Župani petih kraških občin, ki so v obdobju 2007- 2013 sodelovale pri projektu oskrbe Krasa in Istre s pitno vodo (sežanska, divaška, komenska, hrpeljsko-kozinska in občine Miren-Kostanjevica), so na včerajšnjem sestanku v Hrpeljah sklenili, da bodo s tem projektom nadaljevali.

Pomemben je zato, ker bi Istri zagotavljali manjkajočo pitno vodo s Krasa, na Krasu in v Brkinih pa bi obnovili in dogradili vodovodno infrastrukturo. V projektu so sodelovale še tri istrske občine, tokrat bodo seveda povabili še četrto - ankaransko. Za usklajevanje projekta so pooblastili javno podjetje Kraški vodovod iz Sežane oziroma njegovega direktorja Petra Fabianija.

Kljub porazu niso vrgli puške v koruzo

Potem ko so avgusta 2013 kraške občine ugotovile, da ne bodo uspele zagotoviti ustrezne dokumentacije in ujeti zadnjega vlaka za evropsko sofinanciranje 40 milijonov vrednega projekta, niso vrgle puške v koruzo. S pridobivanjem služnosti na nekaterih zemljiščih trase vodovoda, kar jim je ves čas oteževalo in tudi zaustavilo projekt, so nadaljevale do aprila letos. Od tedaj pa zaradi menjave vlade v Ljubljani niso imele več sogovornika. So pa na koordinaciji pripravili aneks.

“Aneks k pogodbi med državo in občinami, ki sofinancirajo ta projekt, smo že pripravili, in ga poslali ministrstvu, vendar je zaradi menjave vlade nekje obtičal. Najprej moramo preveriti, zakaj, nato pa z njim seznaniti vse sodelujoče občine, tudi ankaransko. Aneks morajo potrditi občinski sveti. S to potezo bomo pokazali, da želimo projekt nadaljevati,” je poudaril Fabiani.

Ob tem so se včeraj dogovorili še, da Fabiani po teh potezah v januarju skliče sestanek županov vseh sodelujočih občin, torej še vseh štirih istrskih in ilirskobistriške, na katerem se bodo dogovorile, ali bodo aneks k pogodbi podpisale vse. Zatem se bodo napotili še na pristojno ministrstvo.

Direktor Komunalno stanovanjskega podjetja Iztok Bandelj je v razpravi o sežanskem Centru za ravnanje z odpadki opozoril, da država in inšpekcija zahtevata asfaltiranje celotnega platoja in ureditev nadstreškov, vendar za to ni denarja. Zato je pozval župane, da bi zagotovili del denarja, slednji pa se s tem niso ravno strinjali. Do aprila bodo dorekli, kako naprej. Program pomoči mladim v stiski je predstavila direktorica Centra za socialno delo Sežana Nevenka Doles. Župane je prosila za denarno pomoč občin, vendar končne odločitve še niso sprejeli. Kakor tudi ne za ustanovitev skupnega medobčinskega zavoda za razvoj turizma, ki ga je predlagal Bandelli. Podobna odločitev je padla glede sofinanciranja nakupa gasilskega vozila za gašenje in reševanje iz višin.

Posebni zakon bi reševal služnosti

In kako bodo reševali težave s pridobivanjem služnosti? Fabiani meni, da bi bila rešitev posebni zakon, s katerim bi imela država v imenu javnega interesa moč razlastiti lastnike zemljišč na trasi vodovoda, ki nočejo podpisati služnosti. “Država je že pojasnila, da za ta projekt ne more sprejemati državnega prostorskega načrta, češ da ni izkazan dovolj velik javni interes, občine s podrobnimi občinskimi načrti niti nimajo pristojnosti razlastitve, zato je rešitev ravno v specialnem zakonu,” je prepričan Fabiani.

Ostali župani so se z nadaljevanjem projekta strinjali tudi zato, ker so občine doslej zanj skupaj porabile že 1,6 milijona evrov. In doslej jim je uspelo služnost pridobiti na približno 50 odstotkih zasebnih zemljišč, ki so predvidena za traso.

Župani in županji so včeraj obravnavali tudi načrt vlaganj v skupno javno infrastrukturo, s katerim jih je seznanil Fabiani. “Po odloku o ustanovitvi Kraškega vodovoda so občine, ki jih ta javni zavod pokriva, dolžne plačevati izgube, ki nastanejo v sektorju ravnanja z odplakami. Ne moremo namreč teh stroškov prek pobiranja kanalščine in čiščenja naprtiti uporabnikom. Zato vas pozivam, da si ob pripravi proračunov zagotovite določene vsote za te potrebe,” je poudaril.

Divaška in hrpeljska županji Alenka Štrucl Dovgan in Saša Svetelšek Likavec sta se strinjali, novi komenski župan Marko Bandelli pa je izpostavil, da bi se želel seznaniti s popisom stanja na vodovodni infrastrukturi. Ta je zastarela, zato večkrat prihaja do izgub ali okvar, opozarja Fabiani.

LEA KALC FURLANIČ

---