• Kmetje si želijo večje fleksibilnosti predpisov pri določanju, 
kaj smejo preorati in česa ne.
    Kmetje si želijo večje fleksibilnosti predpisov pri določanju, kaj smejo preorati in česa ne.
    Foto: Leo Caharija

Travnike bodo smeli preorati le izjemoma

četrtek, 3. december 2015, 12:11

Nekateri ukrepi kmetijske politike v obdobju do leta 2020, zlasti tako imenovana zelena komponenta in ukrep kmetijsko okoljsko podnebnih plačil, za kmete z območja občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna niso ugodni. Med drugim jim prepovedujejo preoravanje okoljsko občutljivega travinja, kar za mladega bistriškega prevzemnika kmetije v praksi lahko pomeni onemogočen razvoj kmetije.

PIVKA > Ministrstvi, pristojni za kmetijstvo in okolje, so na to opozorili že spomladi, včeraj pa jim je državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Tanja Strniša povedala, da bodo kmetije, ki bi jih ukrepi lahko prizadeli, obravnavale individualno. “Kmetje iz vseh treh občin smo pri kmetijski politiki za obdobje 2015 do 2020 naleteli na celo vrsto nesprejemljivih rešitev. V naših občinah je zelo veliko območje v Naturi 2000 in zdaj smo prišli do tega, da najbolj rodovitne zemlje ne smemo preorati, da ne smemo kositi do 30. junija ... Najpomembnejše pa je vprašanje divjadi in zveri. Zdaj imamo tako množico enih in drugih, da naš prostor tega več ne prenese. Imamo cel kup dokazov, da volka ali medveda ograja ne ustavi. Glede pastirskih psov pa - naj imajo nagobčnik? Če določene ukrepe sprejemamo, moramo tudi zakonodajo, ki se jih dotika, uskladiti,” pravi Rudi Dimic, član upravnega odbora društva rejcev drobnice vseh treh občin in predstavnik civilne iniciative tukajšnjih kmetov. Skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica sta organizirala včerajšnji drugi del posveta o živinoreji na območju kraškega travinja.

Rafaela Žejn z zavoda je opozorila, da so cele vasi v območju prepovedi preoravanja okoljsko občutljivega travinja, kar za konkretne mlade prevzemnike, ki so se zaposlili na kmetiji, pomeni resno oviro. “To je za mladega kmeta delovno mesto, on mora gledati, da bo ustvaril dohodek, ne da bo naravo ohranjal, tudi to sicer, a kmetijstvo je gospodarska panoga,” je poudarila in spomnila še na vrsto drugih dejavnikov, ki ogrožajo kmetijstvo na tem območju, od neorganiziranega odkupa, izgube tržišča, globalizacije, neustrezne politike neposrednih plačil, pritiska divjadi, visoke starostne strukture ...

Tudi Darja Zadnik z zavoda je izpostavila, da je na tem območju živinoreja glavna kmetijska dejavnost. Kar 98 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi je namreč travnikov. Ukrepi, povezani z varovanjem narave zato predstavljajo težavo. “Če ima nekdo veliko živali, mora poskrbeti za krmo, sicer ne more preživeti. Takšni pogoji so lahko sprejemljivi za kmete, ki samo enkrat kosijo in seno prodajo, ne pa za kmete, ki imajo živino. Vsi ukrepi kmetijske politike naj bi bili usmerjeni v povečanje samooskrbe, a vidimo, da se med seboj izključujejo.”

“Kmet mora delati kot dober gospodar, se ravnati po vremenu in čim prej pospraviti košnjo, da je kakovostna. S tem se da preživljati živino,” je poudaril Anton Suša iz Stran pri Razdrtem, rejec drobnice, krav dojilj, konj in oslov. Precejšnjo škodo mu povzročajo tudi napadi volkov. “Volkovi so začeli napadati tudi teleta in žrebeta na paši. Letos sem imel štiri škodne primere na teletih in žrebetih. Strokovnjaki zagovarjajo mreže in pastirske pse. To je neučinkovito. In tudi če ponoči zapiramo živali v hleve, jih bodo pokončali pa čez dan. Razen zmanjšanja populacije zveri in tudi divjadi, ki dela škodo na polju, mislimo, da ni rešitve ali pa naj nam jo povedo.”

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strnišanam je včeraj povedala, da se bodo kmetom približali. Skupaj z ministrstvom za okolje so ponovno analizirali predvsem zahtevo o prepovedi preoravanja občutljivega trajnega travinja. “Okoljsko ministrstvo je določilo 19.000 hektarov občutljivega travinja za celo Slovenijo. Dogovorili smo se, da se na tem območju določijo oziroma individualno pogledajo kmetije, ki imajo s tem težave. Območje prepovedi bomo skušali skupaj prilagoditi tako, da ne bo povzročalo kmetom škode,” je zagotovila Strniševa. “Računam, da bi ob subvencijski kampanji dobili nabor kmetij, ki jih ukrep zadeva, potem pa bi z okoljskim ministrstvom pripravili pobudo za spremembo za naslednje leto.”

Glede habitatnih ukrepov je dejala, da so bolje plačani. Prav to pa bi lahko pomenilo opuščanje živinoreje, če bi kmetje izračunali, da je zanje finančno zanimivejše slediti pravilom glede datumov košnje.

VERONIKA R. ŽENKO


Povej naprej: