Teranov sok, med in pršut kot spominek

Kras je zanimiva turistična destinacija z veliko tipičnimi izdelki in pridelki. Toda ko želi turist nekaj tega odnesti domov, se znajde v težavah. Trgovin, ki bi na enem mestu ponujale kraške kamnoseške mojstrovine, kraški med, pršut in še druge izvirne izdelke, je zelo malo.

Lisina štacuna v Pivki ponuja predvsem veliko izbiro lokalnih živil, od moke, medov, likerjev in žganj do mlečnih izdelkov okoliških pridelovalcev  Foto: Lori Ferko
Lisina štacuna v Pivki ponuja predvsem veliko izbiro lokalnih živil, od moke, medov, likerjev in žganj do mlečnih izdelkov okoliških pridelovalcev  Foto: Lori Ferko

KRAS, NOTRANJSKA > Zadrego nekoliko rešujejo trgovinice v sklopih turistično-informacijskih centrov, ki pa večinoma ponujajo bolj spominke in le majhen delež značilnih pridelkov. “Gre bolj za pobožno željo, saj nimamo hladilnika in naši prostori niso primerni za prodajo prehrambenih izdelkov,” je povedala Danaja Grešak iz TIC Postojna, ki je v TIC Galeriji ob postojnski knjižnici prav letos poleti povečal ponudbo domačih proizvajalcev.

Prodaja se povečuje

Približno dvajset je takih, ki so jih izbrali na razpisu. “Prijavljenih je bilo še več, vendar smo dali prednost izdelkom, ki so unikatni in kvalitetni,” je pojasnila Grešakova, o povpraševanju pa: “Seveda tu ne moremo govoriti o množični prodaji, pa vendar se v enem letu pozna porast povpraševanja, tako pri domačinih kot pri turistih. Upamo, da bomo tudi v novem TIC-u ob Mercator centru kmalu uredili trgovino.”

V trgovinici lahko obiskovalci kupijo izdelke iz sivke, obeske za ključe, med, milo, lesena ogledala in podobno. “Odvisno od obiskovalca, nekateri bolj cenijo uporabnost, spet drugi raje kupujejo spominke za okras,” je o najbolj priljubljenih izdelkih povedala predstavnica TIC-a.

Uspešnica je teranov sok

Čaj, med, brinjevec, kamnoseški izdelki, umetniški izdelki, vino, majčke, izdelki iz sivke, razglednice pa so le nekateri od artiklov, ki jih v Bunčetovi domačiji v Dutovljah obiskovalcem ponuja TIC Dutovlje. “Najbolje gredo v promet drobne in za Kras značilne stvari, taki izdelki, ki jih v običajni trgovini ni mogoče kupiti,” pravi tam zaposlena Eva Mikić. Velikokrat turisti tudi sprašujejo, kaj je značilno za te kraje. Ena večjih uspešnic je trenutno teranov sok.

Ponudba izdelkov še ni popolna in dokončna, doda Mikićeva: “Želeli smo zajeti kar se da veliko število domačih ponudnikov. Predvidevamo, da jih bomo imeli v kratkem, ko bodo videli, da sistem deluje, še več.”

Ni pa to edina trgovinica na območju sežanske občine, pred kratkim so trgovino s podobnih konceptom uredili tudi v prostorih turističnega informacijskega centra.

Kraški pršut kot “spominek”

Da turiste lokalno pridelane dobrote zanimajo, dokazuje tudi trgovina pršutarne Kras v Sežani, kjer poleg svojih mesnin prodajajo tudi kravje, ovčje in kozje skute in sire ter med lokalnih proizvajalcev.

“Naša odločitev za ponudbo lokalnih, domačih proizvodov ni vezana zgolj na turiste, ampak na vse potrošnike. Kot proizvajalec tipičnih kraških mesnin seveda spremljamo trende potrošnikov,” je pojasnila Alda Fonda, koordinatorka marketinga v podjetju Kras d.o.o.

Čeprav turisti ne tvorijo glavnega deleža odjemalcev, pa jih je v njihovi trgovini opaziti vedno več.

Lokalna živila na enem mestu

Da tako turisti kot tudi domačini radi posegajo po lokalnih pridelkih in izdelkih, predvsem prehrambenih, dokazuje tudi Lisina štacuna v Pivki. “Polovica izdelkov prihaja iz območja Zelenega krasa, polovica pa iz preostale Slovenije, prav nobenega artikla pa ne uvozimo,” pove Lisa Pedersen Pavšič, ki se je k nam preselila z Danske.

V njeni “štacuni” so naprodaj zelenjava, moka, mlečni izdelki, mesnine, vino in še marsikaj.

“Ker je nesmiselno, da kupujemo paradižnike iz Nizozemske,” na vprašanje, zakaj se je odločila za odprtje trgovine, odgovori Lisa. Cene pri njej so višje od cen najcenejših izdelkov v trgovskih verigah, vendar primerljive s cenami, ki jih veletrgovci zaračunavajo za tako imenovane “premier” izdelke. “Vendar vedno poudarjam: vrednost izdelkov se ne računa v evrih, ampak v kakovosti,” še zatrdi.

Prepričana je, da bi lahko imelo prav vsako mestece podobno trgovino. Strank je dovolj. V enem letu delovanja je Lisina štacuna pridelala poldrugo delovno mesto. Ni slabo za 26 kvadratnih metrov veliko trgovinico.

“In kaj je lepše kot delati to, kar te res veseli,” se posmeje lasnica. Pri njej se velikokrat ustavijo tudi turisti, ki sprašujejo po domačih izdelkih.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano