TIC in še kaj v “občinski” zadrugi

Uprava Občine Komen je pobudnica ustanovitve nove zadruge. Nanjo bo prenesla turistično dejavnost ter naloge gospodarske javne službe, kamor sodi tudi urejanje javnih površin, odprta pa bo tudi za pobude občanov in pravnih oseb.

KOMEN > Zadrugo kot gospodarsko družbo ustanovijo in upravljajo vsaj trije člani; zlasti za uresničevanje gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb in hotenj.

Zadružništvo na Slovenskem ima več kot 140 let bogate zgodovine in izkušenj. Zdaj je v državi registriranih okrog 400 zadrug, najštevilčnejše so trgovinske, kmetijske in gozdarske. Medtem ko se jih pri nas še marsikje drži slab sloves zaradi neuspešne povojne kolektivizacije, pa je čez mejo krepko drugače. Po statistiki Mednarodne zadružne zveze povezujejo po svetu kar 800 milijonov članov in zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, kar je 20 odstotkov več kot vsa multinacionalna podjetja skupaj. Evropska unija ureja delovanje zadrug s posebno uredbo iz leta 2003. Ker nekateri pozitivni učinki delovanja zadrug presegajo krog njenih članov, mnoge države spodbujajo njihovo delovanje, nekatere celo v ustavi (med njimi so Italija, Portugalska, Španija, Grčija, Madžarska in Malta).

“Ker dejavnosti niso omejene, bi se nova zadruga v Komnu v začetnem obdobju osredotočala predvsem na turistično dejavnost, dejavnosti za potrebe občine (vključno z možnostjo izvajanja gospodarskih javnih služb), pa tudi na kmetijsko pridelovalno dejavnost, klasično trgovino ter virtualno trgovino in promocijo,” je razložil pravnik Gorazd Trpin, predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani. Občina Komen ga je najela za pripravo pravne podlage zadruge.

Z izhodišči “občinske” zadruge so se že seznanili tudi komenski občinski svetniki. “Ustanovitelji bi bili občina ter zainteresirani občani in pravne osebe. Vsak bi zagotovil obvezni delež, ki bi znašal tisoč evrov. Kot zagonska sredstva bi služili tudi prostori in denar, ki ga občina zagotavlja za delovanje Turistično informacijskega centra v Štanjelu – zadruga bi s tem prevzela njegove naloge,” je svetnikom pojasnil Trpin.

Nekateri so pobudo pozdravili, saj imajo z zadrugami že osebno pozitivno izkušnjo: Ivanu Žvoklju (LDS) je ostala v dobrem spominu stanovanjska zadruga, Marjan Mržek (Lista za naše kmetije) pa je član kmetijske zadruge Vinakras.

Trpin je povedal, da se v zadnjem času zadružništvo v svetu vse bolj uveljavlja na vseh področjih kot odgovor na negativne učinke globalizacije. “Sodobne zadruge so marsikje prerasle klasično kmetijsko in trgovinsko zadrugo (v sosednji Italiji sem sodi podjetje COOP, ki zaposluje več kot 40.000 ljudi) in se danes pojavljajo na vseh področjih, od finančnega poslovanja do izvajanja gospodarskih javnih služb,” je poudaril Trpin.

Na zadružni podlagi sta organizirani tudi gledališči v Bernu in Baslu. Tam so člani zadruge večinoma obiskovalci gledališča, ki plačujejo letno članarino in so s tem upravičeni do ugodnosti pri nakupu vstopnic za predstave.

Pod okriljem komenske zadruge bi oblikovali in razvili tudi blagovno znamko občine s poudarkom na njenih zanimivostih in posebnostih.

“Namen ustanovitve zadruge bo povezati čim več občanov pri izvajanju vseh možnih dejavnosti v občini, pa tudi širše, kar bi zagotovilo tudi nova delovna mesta. Zlasti na področju virtualne trgovine bodo dobrodošle sodobne informacijske tehnologije, ki odpirajo širok krog strank,” je Trpin še naštel prednosti nove zadruge.

Nekaterih svetnikov pa ni prepričal. “Pri tej zadrugi vidim preveč problemov, zlasti s financiranjem. Članstvo bo smiselno le za tiste, ki bodo vodili svojo dejavnost prek nje,” je povedal Ivo Kobal (NSi), ki je edini glasoval proti temu, da začne Trpin pripravljati akt o ustanovitvi zadruge.

Da bodo prva leta za delovanje zadruge kritična, se zaveda tudi župan Danijel Božič. “Pomoč občine bo potrebna vsaj dve do tri leta, nato se mora začeti postavljati na svoje noge,” meni župan.

BOGDAN MACAROL

---