Spomenik jih povezuje že 70 let

“To je generacija, ki je morala izbirati med življenjem in smrtjo,” je ob včerajšnji 70. obletnici postavitve spomenika NOB, enega prvih v sežanski občini, dejal predsednik Krajevne skupnosti Dane Miha Pogačar. Zaradi dežja so slovesnost pripravili v vaškem domu, kjer je zaigrala tudi Kraška pihalna godba.

DANE PRI SEŽANI > “Danes se z velikim spoštovanjem spominjamo tudi te medvojne generacije, ki svojih mladostnih sanj ni izsanjala v lagodju in brezskrbnosti. Ta generacija je bila moč našega naroda, njegova usoda in vojna je kruto posegla v njihovo mladost. Delovali so z notranjo močjo in se zoperstavili zlu z instinktom, da najdejo izhod iz nevzdržnega stanja. Delovali so na terenu in v boju, brez zagotovil zmage, brez kalkulacije, kaj se splača in kdo jim bo povrnil angažma. In ravno zato so zmagovalci, junaki, simbol nesebičnosti in vere v plemenitost slovenskega duha. Svojo ljubezen do domovine, materinega jezika in kulture so potrdili z lastnimi življenji. Naj nikoli ne zbledi spomin nanje,” je zbrane nagovoril predsednik KS Dane pri Sežani Miha Pogačar.

Spomenik so postavili 20. oktobra 1946, v spomin na padle borce, ki so se borili za osvoboditev Krasa izpod italijanske oblasti in žrtvovali največ, kar so lahko - svoja življenja. Spomenik so postavili Danci sami. Denar za marmor in ograjo so po pričanjih Marije Fonde in Ivana Bizjaka zbrali z pobiranjem prostovoljnih prispevkov, precej denarja je prispevala tudi danska mladina, ki je v več krajih po Krasu uprizorila igro Svet brez sovraštva, prodajala značke ter odstopila denar od “kolon” ob porokah.

Dane pri Sežani so bile v začetku prejšnjega stoletja majhna kraška vasica, vaščani so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom. Pridelke so porabili doma in jih prodajali v Trst. Takšen način življenja je ljudi medsebojno povezoval in ustvarjal razmere, v katerih se je razvijalo tudi narodno povezovanje in samozavedanje. Leta 1913 so ustanovili Prosvetno bralno društvo Solnca žar, katerega prvi predsednik je bil Franc Pirjevec. Poleg veliko knjig v slovenskem jeziku je imelo društvo tudi svoj pevski zbor in igralsko dramsko zasedbo.

Del ozemlja je bilo po koncu prve svetovne vojne priključeno Kraljevini Italiji, kar je leta 1926 sprožilo ukinitev društva. Knjige, ki so bile v lasti društva, pa so vaščani pravočasno razdelili med vaščane in jih tako rešili požiga. Zaradi pritiskov, ki so se stopnjevali po letu 1921, in težkih gospodarskih razmer so se mnogi Danci izselili v Ameriko ali na območja takratne Jugoslavije.

Začetek druge svetovne vojne in okupacija celotnega slovenskega narodnostnega ozemlja je pri ljudeh povzročila velik upor. Januarja 1943 je v Dane prišel Dugulin Avgust - Maks Potokar in v vasi so ustanovili Odbor OF, ki je zbiral hrano, denar in sanitetni material. Po kapitulaciji Italije so v vasi organizirali Zvezo mladine Slovenije, ki jo je vodila Stanislava Blokar, po prihodu Anice Frank so ustanovili organizacijo SKOJ, sočasno pa še AFŽ, ki jo je vodila Anita-Nuša Marc. Novo organizirana oblast je julija 1944 ustanovila Narodno zaščito za vasi Dane, Šmarje in Orlek, ki je bila takrat sestavni del rajonske zaščite Sežane. Prva partizanka je bila Olga Pirjevec - Albina Bratuž.

ŠPELA RAZPET

---