Sokrajanu so pripravili drva za zimo

Nekaj telefonskih klicev, nekaj parov pridnih rok, motorna žaga, traktor in prikolica - to je bilo dovolj, da ima Sergej Fabič iz Kobdilja, ki mu je bolezen najprej vzela del noge, potem pa še vid, dovolj drv za zimo. No, pozabili smo glavno: zvrhano prikolico dobre volje in solidarnosti njegovih prijateljev iz društva Komenski Kras 91.

KOBDILJ > Tudi v Kobdilju je prejšnji teden burja pokazala zobe in dodobra shladila hiše. A Sergej Fabič je bil na toplem. Člani društva Komenski Kras 91 so namreč pljunili v roke in poskrbeli, da ga v hiši, v kateri živi s hčerko Barbaro, ki tudi skrbi zanj, ne bo zeblo.

“Društvo Komenski Kras 91 smo ustanovili z namenom, da delujemo na območju Komenskega Krasa in pomagamo vsem pomoči potrebnim. Da smo dano besedo o pomoči izpeljali, je bilo potrebno le nekaj telefonskih klicev,” pravi predsednik društva Franko Zadnik. Poleg članov društva so na pomoč priskočili tudi člani radioamaterjev in domačin, ki je ponudil traktorski prevoz za posekana drva. In tako je skupina mož na lepo novembrsko nedeljo kavč zamenjala za gozd. “Že požagana drevesa smo razžagali, razsekali na potrebno debelino, z njimi naložili traktorsko prikolico, vse to pripeljali pred domačo hišo in seveda tudi spravili pod streho,” potek človekoljubne akcije opiše Zadnik.

V društvu Komenski Kras 91 s to humanitarno akcijo še niso končali letošnjih aktivnosti. “Leto bomo zaključili z delovno akcijo. Ob očiščeni in pohodniško urejeni graničarski stezi od mejnega prehoda Klariči do karavle Veliki dol bomo postavili tri obvestilno usmerjevalne table, skupaj z veterani, člani Zveze vojnih veteranov Slovenije s Komenskega Krasa, pa bomo obnovili in uredili okolico spominskega obeležja na mejnem prehodu Klariči,” pravi Zadnik. To spominsko obeležje je edino v občini Komen, postavljeno v spomin in opomin na osamosvojitvene dogodke iz leta 1991.

V hiši je seveda zavladalo veselje. Sergeju Fabiču so namreč že leta 2003 zaradi bolezni, ki se je začela že nekaj let prej, odstranili nogo pod kolenom, leta 2011 pa je izgubil še vid. Tako je zdaj večinoma odvisen od pomoči hčerke Barbare.

“Veseli pa nas, da kljub bolezni njegov radioamaterski klicni znak S56ACO ni utihnil. Še vedno vsakodnevno vzpostavlja kontakte z radioamaterji tako iz Evrope kot tudi iz ostalih delov sveta,” je vesel Zadnik.

Fabiča namreč radioamaterski kolegi poznajo kot navdušenega radioamaterja že od davnega leta 1982. Pomembno vlogo pa je s svojim radioamaterskim delovanjem odigral tudi v času osamosvojitvenih procesov leta 1991, ko je kot radioamater vezist s svojo radijsko postajo in kot pripadnik II. čete 611. odreda za posebne namene spremljal pogovore in premike pripadnikov tedanje Jugoslovanske armade. Za dobro opravljeno delo je prejel tudi priznanje Teritorialne obrambe.

MUZ

---