Sivka promovira Kregolišče

Te dni končujejo žetev poznih vrst in sort sivke na Krasu. V Kregolišču pri Komnu, kjer so žetev izpeljali javno, so tej dišeči trajnici namenili dvodnevni dogodek. Ob pestri spremljajoči ponudbi je ta v vasico pripeljal več gostov, kot je stalnih prebivalcev.

Žetev sivke po starem, s srpi, je izkušnja posebne vrste  Foto: Bogdan Macarol
Žetev sivke po starem, s srpi, je izkušnja posebne vrste  Foto: Bogdan Macarol

KREGOLIŠČE > Sivka, gojena na Krasu, je čedalje pogostejši razlog, da tudi odmaknjena primorska naselja obišče vse več gostov iz širše Slovenije in tujine. To je bilo očitno tudi minuli konec tedna, ko so jo, v polni zrelosti in ob ugodnem vremenu, želi, denimo, v Brjah pri Koprivi, Štanjelu, Brežcu pri Divači in Povirju. V Kregolišču pri Komnu so drugo žetev izpeljali javno. “Preizkusile smo se v ročni žetvi s srpi in škarjami. Sedaj si bomo ogledale praktični postopek izdelave trdega sivkinega mila. Domov bomo odšle z množico fotografij, kupile smo tudi milo in sivkin hidrolat, ki ugodno deluje na kožo. Ob njegovi uporabi si preverjeno tudi bolj skoncentriran in s tem uspešen v službi,” je ob petju škržatov povedala obiskovalka Mateja Bečela s prijateljicama iz Maribora.

Vas, ki ima dvanajst hišnih številk s 14 prebivalci, še leta 1900 pa jih je bilo 90, je bila polna ljubiteljev sivke. Organizacijo sprejema in spremljajočih dogodkov je prevzel Uroš Gabrijelčič, ki skupaj z Jožico Radovan tu goji sivko že tretje leto. “Zasajenih imamo 4000 grmov lavandina sorte Budrovka, ki je te dni v polnem razcvetu in letos obeta dober pridelek. Sami tudi delamo izdelke iz sivke, teh je že 23. Ob željah, da se še širimo s površinami - teh je ob opuščanju kmetijstva ogromno -, kot tudi s ponudbo, si le želimo prijaznejši odnos države, ki nas, male podjetnike, z vsemi potrebnimi dovoljenji obravnava enako kot velike,” je povedal Gabrijelčič. Žetev sta spremljali sočasna gradnja kamnite pastirske hiške in parna destilacija nabrane dišavnice, obiskovalci pa so si lahko izdelali tudi šopke in venčke.

Obiskovalci, ki so se lahko pomerili v tekmi v metanju škrlj, so se množično podali tudi na organiziran ogled vasi z izjemnim vaškim kalom. Po njej jih je vodila Katarina Pleško, ki jim je razkazala tudi svojo ekološko kmetijo. Tam goji semenski česen in grah, gostom pa so šli v slast tudi njeni sivkini piškoti.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano