“Seminarska naloga za več kot 18.000 evrov”

Postojnski župan Igor Marentič je svetnike seznanil z Vizijo in strategijo Občine Postojna in s tem izpolnil svojo prvo predvolilno obljubo. A sodeč po ocenah svetnikov njeni pripravljalci naloge niso opravili ravno dobro, saj so dokument ocenili za zelo pomanjkljiv in bolj kot ne “v oblakih”. Za Zvoneta Černač je nesprejemljivo, da bodo za strategijo, ki bi jo morali pripraviti župan in zaposleni na občini, plačali davkoplačevalci, zato je predlagal, naj jo plača župan iz svojega žepa.

POSTOJNA > Postojnskim svetnikom je strateški dokument na ponedeljkovi seji predstavil vodja projekta Drago Keršič, pridruženi partner v avstrijskem podjetju TJP Advisory&Management, ki ga je občina najela za izdelavo dokumenta in mu bo zanj plačala 18.000 evrov. Keršič je ocenil, da gre za dobro osnovo za dolgoročni razvoj.

Več kot polovico dokumenta sicer obsega zgolj analiza statističnih podatkov ter izsledkov ankete (140 vrnjenih vprašalnikov) in opravljenih razgovorov, v drugem delu pa je opredeljen nabor 105 projektov v skupni vrednosti 127 milijonov evrov, ki bi se izvajali do leta 2035.

“Slišali smo nepopolno statistiko, pomanjkljive anketne podatke in nabor nekaterih projektov, ki so za občino gotovo slabi, v kolikor bi bili izvedeni,” se je odzval Zvone Černač (SDS) in dodal, da pravzaprav niso slišali nič novega. Tega, česar ne vedo, to je, kako za projekte zagotoviti denar iz različnih virov, pa strategija ne pove, je dejal in dodal: “Ta vizija je nekaj, kar je v oblaku”, “neki občan je napisal, da je na ravni srednješolske seminarske naloge”.

Za Černača je tudi nehigienično, da so dokument izdelale osebe v ozkem krogu (Keršič je znanec Teodorja Kocmana, direktorja družbe Postojna turizem, ki je koordiniral pripravo strategije op. p.) z vprašljivimi referencami. Keršič je slovenski javnosti znan po dragih svetovalnih pogodbah v Skimarju, Beti in Muri, ki pa teh podjetij niso rešile.

“Plača naj župan”

Glede na to, da so nabor projektov dejansko pripravili zaposleni na občini, ki so za svoje delo že plačani, je Černač predlagal sklep, da župan dokument plača sam. In spomnil, da strategija Postojna 2010-2020, ki jo je pripravilo prejšnje vodstvo in v kateri so že zajeti številni projekti, ki se zdaj ponavljajo, ni dodatno bremenila proračuna.

Marentič je odgovoril, da takšnega sklepa ne bo dal na glasovanje, ker nima zveze z realnostjo. “Če bi gospod Černač plačal vse grehe, ne bi imel danes ne hiše ne vikenda,” mu je odvrnil. Na očitke glede pripravljalca pa odgovoril, da so na občini dobili tri ponudbe in izbrali najcenejšo. Osebno je z vizijo v večini zadovoljen. ”Izvajala pa se bo na osnovi finančnih zmožnosti.”

Prepozna probleme, ne poda rešitev

Erika Dekleva (SMC) je potrdila, da se tudi njim tako pripravljalec kot cena zdita sporna, a da so se osredotočili na vsebino, s katero niso zadovoljni. “Dokument sicer prepoznava ključne probleme občine, a za večino ne definira rešitev in ne poda ustreznih ukrepov,” je ocenila. Branko Milharčič (SMC) je kot primer izpostavil, da strategija ne vsebuje nove, ustrezno velike industrijske cone; ostali problemi (Poček, naložba v družbi Postojnska jama in sodelovanje z večinskim lastnikom, Kraške lekarne, Zavod Znanje) pa ostajajo “prepuščeni stihijskemu obravnavanju”. Prav tako opozarja, da časovnica projektov ni pripravljena na osnovi objektivnih kriterijev.

V naboru tudi sporna bioplinarna

V SMC tudi obžalujejo, da v nastajanje vsebine ni bil vključen čim širši krog ljudi, in opozarjajo, da so vanj umeščeni nekateri okoljsko sporni energetski projekti (bioplinarna, piroliza). Da projektu bioplinarne odločno nasprotujejo, je dejal tudi Stanko Markovčič (DeSUS).

Tina Klanjšek (Skupaj-Poper) je opozorila, da strategija ne prinaša enakomernega razvoja mesta in podeželja, saj ne predvideva niti celovite izgradnje osnovne infrastrukture po vaseh, kot je kanalizacija, navaja pa razne velikopotezne projekte.

Katja Jordan (Lista za mlade) je v dokumentu pogrešala strategijo za mlade, Polona Škodič (MI znamo) pa ni bila zadovoljna z obravnavo področja kulture. “Dobro je ne samo, da se posluša anketo, ampak da se vpraša tudi tiste ljudi, ki so strokovno vpeti v neko dogajanje več desetletij, da iz stroke povedo svoja mnenja ali dajo dober napotek,” je svetovala pripravljalcem.

Edini svetnik, ki je stopil v bran strategiji, je bil Robert Pavšič (MI znamo), sicer občinski predstavnik za odnose z javnostjo.

VERONIKA R. ŽENKO

---