Še ena prevlada kapitala nad naravo?

Okoljsko ministrstvo, ki je pred časom podprlo namero občine za zavarovanje območja Pivških presihajočih jezer, zdaj vodi pripravo državnega prostorskega načrta, ki bi čez to isto območje omogočil gradnjo plinovoda. Občina Pivka predlaga kompromisno traso, kjer bi bila škoda za naravo manjša, toda infrastrukturno ministrstvo namesto tega vztraja pri popravku občinskega odloka tako, da bi dopustil gradnjo plinovoda v parku.

Občina Pivka je predlagala novo traso plinovoda (rdeča črta), ki je z vidika ohranjanja kulturne 
krajine in varstva virov pitne vode bistveno manj sporna od izbrane (v temno modri barvi). 
Pivčani so traso mimo jezer narisali tako, da omogoča priključitev bodisi  na izbrano bodisi  na 
opuščeno različico. Foto: Picasa
Občina Pivka je predlagala novo traso plinovoda (rdeča črta), ki je z vidika ohranjanja kulturne krajine in varstva virov pitne vode bistveno manj sporna od izbrane (v temno modri barvi). Pivčani so traso mimo jezer narisali tako, da omogoča priključitev bodisi na izbrano bodisi na opuščeno različico. Foto: Picasa

PIVKA >Prevlada druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave zgolj in samo zaradi časovne in finančne realizacije izgradnje plinovoda je nesprejemljiva, nedopustna in neodgovorna,“ sta Robert Smrdelj, župan Občina Pivka, in Erika Kovačič, vodja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, ta teden zapisala v dopisu ministrstvoma za okolje in prostor ter za infrastrukturo.

Zakaj čez jezera, če so druge možnosti?

Obenem sta jima v preučitev poslala občinski predlog alternativne trase prenosnega plinovoda M8 Kalce-Jelšane. Ta bi, za razliko od že izbrane, ki prečka krajinski park, potekala nekoliko zahodneje, na drugi strani glavne ceste in železnice Postojna-Ilirska Bistrica/Koper. S tem bi se plinovod skoraj v celoti izognil parku oziroma ga prečkal le v majhnem delu in po skrajnem robu, negativni učinki posegov v naravo pa bi bili tako bistveno manjši.

Doslej se namreč na ministrstvih za opozorila o nesprejemljivosti posega v to občutljivo kraško območje, ki je obenem zavarovano, niso kaj dosti zmenili, pa čeprav so na ministrstvu za okolje in prostor, ki je koordinator priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za plinovod, ob ustanavljanju parka namero občine za zavarovanje podprli.

Ohraniti želijo vodo in možnosti razvoja

Na občini so še posebej zaskrbljeni, ker bi izbrana trasa potekala po izjemno občutljivih kraških tleh, kjer se pod zemljo zbira pitna voda za občane občin Pivka in Postojna, obenem pa tudi čez poplavno območje.

Na občini so zato sami pripravili nov predlog trase, ki v primerjavi z izbrano poteka izven vodovarstvenega območja za zajetje Malni, izven poplavno ogroženih območij in območij s področja varstva kulturne dediščine, ne prečka reke Pivke in je bolj oddaljena od naravnih vrednot - presihajočih jezer in jam, obenem pa ne prečka niti najbolj rodovitnih polj na območju krajinskega parka.

Predlog trase tako sledi osnovnim usmeritvam Občine Pivka po ohranjanju kulturne krajine in varovanju virov pitne vode,” so utemeljili na občini, za katero je prav ohranjena narava in s tem povezan turizem ena glavnih razvojnih priložnosti.

Priznali, da je tudi izbrana trasa protizakonita

Na ministrstvu za infrastrukturo so včeraj za PN odgovorili, da je občina predlagala protizakonito traso, saj jo je umestila na območje parka (deloma na skrajni rob, op. p.), kjer je z občinskim odlokom prepovedana gradnja tranzitnih infrastrukturnih objektov.

S tem pa so posredno priznali, da je protizakonita tudi izbrana trasa, kot jo predlagajo sami, saj sega v samo osrčje krajinskega parka. Ko smo jih na to opozorili, pa so nam odgovorili, da so zato skupaj z investitorjem že predlagali spremembo občinskega odloka tako, da bi na območju krajinskega parka dopuščal gradnjo gospodarske javne infrastrukture in objektov v javni rabi.

S “skupnim pomenom” nad naravo

Ministrstvo za infrastrukturo je zato že zaprosilo ministrstvo za okolje in prostor za prednostno oblikovanje normativne rešitve glede projekta skupnega (evropskega) pomena. Šele v primeru spremembe odloka “bo namreč omogočeno nadaljevanje postopka priprave DPN, saj je zanj formalno že pridobljeno potrjeno okoljsko poročilo in uspešno zaključen postopek čezmejne presoje vplivov na okolje, zaradi česar menimo, da vplivi izvedbe DPN za uresničevanje okoljskih ciljev DPN niso bistveni,” so zapisali na ministrstvu za infrastrukturo.

Kot smo že poročali, so na občini možnost spremembe odloka že zavrnili, saj bi bila v popolnem nasprotju z logiko zavarovanja območja. V čigavem interesu bodo delovali - narave (in občine) ali investitorja - je torej na ministrstvu za okolje in prostor, a njihove odgovore še čakamo.

Za pojasnilo smo prosili tudi investitorja, družbo Plinovodi, a njihovega odgovora (še) nismo dobili.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano