Se bomo ognili ali pomagali?

“Najslabše je, če nič ne naredimo. Obstaja veliko predsodkov in strahov, zato se ljudje velikokrat ognejo človeku, ki leži na tleh,” pove Dora Sedmak iz sežanskega Rdečega križa. Skupaj s sodelavci so v tednu Rdečega križa obveščali o pomenu prve pomoči in hitri pomoči.

SEŽANA > “Ljudje se že težko ustavijo, ko vidijo nekoga ležati na tleh. Se pa najbrž vsak sprašuje, ali bo kdo njemu priskočil na pomoč, če bo obležal,” meni medicinska sestra Tina Furlan. Glede odziva povprečnih mimoidočih dodaja: “Ljudje želijo vedeti, kako ugotoviti, kdo potrebuje pomoč. Otroke pa bolj zanimajo tujki kot oživljanje.”

Enostavna uporaba defibrilatorja

Na območju bivše sežanske občine je več kot 15 defibrilatorjev. V Sežani so v prostorih Banke Koper, na podjetju Elektro Primorska, v zdravstvenem domu, domu upokojencev ter v Izobraževalnem centru uprave za zaščito in reševanje.

Defibrilator prepoznava srčni ritem. Uporaba je preprosta, je mimoidočim v središču Sežane včeraj pojasnjevala Furlanova: “Ko ugotovimo, da oseba ne diha in srce ne bije, je čas za defibrilator. Takoj, ko ga odpremo, slišimo navodila, namestimo elektrode in še naprej sledimo navodilom.” Če je potrebna defibrilacija, naprava to sporoči in nas pozove, da pritisnemo velik rdeč gumb. Osebe, ki ji pomagamo, ne puščajmo same za več kot štiri minute, še svetuje Tina Furlan: “Zato ob klicu nujno vprašajte, kje je najbližji defibrilator, nato pa nekoga pošljite ponj.”

Taborniki v ekipi Rdečega križa

S prvo pomočjo se večina sreča šele pri pripravi na vozniški izpit, a pridobljenega znanja ni treba nikoli več obnavljati in nadgrajevati. “Ko nekomu vzamejo izpit za avto, mora vse še enkrat opraviti, le prva pomoč mu je priznana. V preteklosti smo imeli v šolah tečaje prve pomoči, zdaj tega ni več,” opaža Dora Semdak, sekretarka sežanskega območnega združenja Rdečega Križa. Kljub temu je zavedanje o pomenu poznavanja prve pomoči vsako leto večje.

V Sežani so zadovoljni, da se kot ekipa Rdečega križa usposablja šest sežanskih tabornikov. “Ekipa Rdečega križa je opremljena z defibrilatorjem, zajemalnimi nosili, uniformami, vsak član pa ima še svoj nahrbtnik,” je pojasnila Sedmakova in dodala: “Gre za odgovorno nalogo. Oprema ni poceni. Nahrbtnik stane približno 500 evrov, uniforma 400 in defibrilator 2000 evrov.” Podobna ekipa že deluje v Hrpeljah, v Sloveniji pa jih je približno sto.

PETRA MEZINEC

---