Se bo Kras preselil na Notranjsko?

Zgodovinski pomen Matičnega Krasa, njegove razvojne možnosti in zaščita imena kot blagovne znamke bo vsebina jutrišnjega večera v Divači.

Tipične prvine Matičnega Krasa: kamen, suhozid, lesene ograde, travnik, kraška kamnita hiša. Foto: Lea Kalc Furlanič
Tipične prvine Matičnega Krasa: kamen, suhozid, lesene ograde, travnik, kraška kamnita hiša. Foto: Lea Kalc Furlanič

DIVAČA > Na kaj pomislite, ko slišite besedo Kras? Teran, pršut, burja, kamen, Srečko Kosovel, lipicanci, ruj, osmice in kantine so verjetno prve asociacije večine Slovencev.

Kras z veliko začetnico je fenomen v svetovnem merilu. Pustimo turistične in naravne znamenitosti ob strani, ta majhen del Slovenije in še manjši odstotek Italije je poimenoval vse kraške pojave po svetu. Teh ni malo, kraški teren pokriva kar štiridesetih odstotkov slovenskega ozemlja. Prednost, ki je lokalne turistične organizacije ne znajo izkoristiti in uveljaviti, lahko hitro postane plen konkurentov. Danes namreč tako še vedno ne obstaja znamka destinacije Kras, obstaja pa od leta 2009 znamka Zeleni kras, ki bi ji pred petimi leti preprosto rekli Notranjska z okolico. Sem sodijo turistično najbolje obiskana jama v Sloveniji, Cerkniško jezero, Martin Krpan in krompir v zevnici. Precej drugačna podoba od Škocjanskih jam, kraške gmajne, lipicancev ter pršuta in terana.

O tem, kaj daje trdno in zanesljivo zgodovinsko podlago blagovni znamki Matični Kras, bo jutri, ob 17. uri, govor v sejni sobi Občine Divača. Predstavitev bo vodil Albin Debevec, nekdanji direktor Parka Škocjanske jame, glavni govornik bo Fabio Forte, priznani geolog iz Trsta in okolice. LKF


Najbolj brano