Sanacija primorske železniške proge naj bi bila končana marca

Sanacija po lanskem žledu močno poškodovane primorske železniške proge med Pivko in Borovnico naj bi bila končana marca.

Lanski žled je poškodovoval  primorsko železniško progo. Foto: Leo Caharija
Lanski žled je poškodovoval primorsko železniško progo. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Takrat bo po načrtih Slovenskih železnic na progi Logatec-Borovnica po enem tiru stekel promet za električno lokomotivo, delno bo takrat omogočen tudi potniški promet.

Kot je danes povedal prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes, je železniška proga do Logatca sanirana, zdaj pa sledi najtežji del, in sicer zgraditi nove stebre na celotnem odseku. “Pričakujemo, da bo marca med Logatcem in Borovnico po enem tiru stekel promet za električno lokomotivo, potem pa bo zelo hitro saniran še drugi tir,” je dejal.

Sanacija enega tira bo po Mesovih besedah delno omogočala tudi potniški promet, ki je od žledu februarja lani povsem ohromljen.

Sanacija primorske proge tako teče skladno z načrti, Mes pa opozarja, da dela potekajo ob odvijanju prometa, saj železniški tiri ne morejo biti zaprti za dlje kot nekaj ur.

Celotna investicija sanacije primorske proge znaša 40 milijonov evrov. Lani je bilo za sanacijo namenjenih 14 milijonov evrov, letos bo treba zagotoviti še 26 milijonov evrov in država naj bi ta znesek, tako Mes, zagotovila.

Železniška proga od Kopra proti Ljubljani je edina železniška povezava iz Luke Koper, ki po železnici prepelje približno 60 odstotkov vsega tovora. Proga je do Divače še vedno enotirna in potrebe po drugem tiru so vse večje.

Mes meni, da bo do drugega tira med Koprom in Divačo prišlo, saj je projekt pomemben za Slovenijo. Delovna skupina za drugi tir ta mesec preučuje možnosti za realizacijo tega 1,4 milijarde evrov vrednega projekta. Mes dela te skupine, v kateri je tudi sam, ne komentira, poudarja pa, da je treba najti model financiranja investicije, ki bo sprejemljiv tako za državo kot za Luko Koper in Slovenske železnice.

Obstoječi tir med Koprom in Divačo je po količini tovora že zdaj na kritični točki, saj je večino časa popolnoma zaseden. Predvsem pa je za prevoznike zelo drag, saj so hitrosti nizke, vlaki zaradi velikega vzpona porabijo veliko energije, je pojasnil Mes.

Mes sicer poudarja, da je mogoče na obstoječem tiru že zdaj na letni ravni prepeljati še več tovora, saj so bili narejeni določeni ukrepi za povečanje pretočnosti. Če bi bil drugi tir danes že zgrajen, bi nekaj tovora že teklo po njem. “Treba je namreč vedeti, da tudi ko bo drugi tir zgrajen, ne bo kar čez noč več tovora. Tovor se lahko realno povečuje za šest ali sedem odstotkov, več ne,” je dejal.

Železniška povezava med Koprom in Divačo je zagotovo največje ozko grlo, ni pa edino. Pretočnost je tako treba povečati tudi na relaciji med Divačo in Ljubljano, kar je po Mesovih besedah mogoče storiti z majhnimi posegi. “Z 10, 15 milijoni evrov, namenjenimi za nove napajalne postaje in druge tehnološke ukrepe na infrastrukturi, pretočnost skoraj podvojimo,” je zatrdil.

Kot pravi Mes, je med drugim treba urediti tudi vozlišče Ljubljana, pa jeseniško progo, progo Šentilj-Maribor in Zidani Most-Celje. “Ampak vse naenkrat ne bo šlo. Treba je iti po prioritetah,” je še poudaril.

STA


Najbolj brano