S kolesi v pršutarno

Praznik terana in pršuta je tudi v letošnji 44. izvedbi potrdil sloves osrednje promocijske prireditve kraškega vinorodnega okoliša. Ob zadovoljnih in številnih obiskovalcih so si meli roke tudi ponudniki obeh paradnih konjev kraške kulinarike.

Odpri galerijo

DUTOVLJE > “Odločitev, da ukinemo petkov plačljiv rock koncert za mlade ter da težišče večerne zabave prenesemo na naslednja dva dneva, ki sta tradicionalno brez vstopnine, se je izkazala za pravilno. Zgolj v soboto zvečer je bilo na prireditvenem prostoru, tako pod odrom kot tudi za mizami, več kot pet tisoč ljudi. Mladi, ki so, kot je dandanes navada med njimi, začeli množičneje prihajati šele po 23. uri, so v večini vztrajali vse do tretje ure zjutraj. Letos nam je po mnogih letih dežja šlo na roke tudi vreme,” je bil Peter Gec v vlogi organizatorja prireditve zadovoljen z izkupičkom praznika.

Dober posel so imeli tudi ponudniki kraških dobrot tako na prireditvenem prostoru kot tudi na osmih domačijah, kjer so se odločili, da odprejo vrata obiskovalcem. Njihovo vztrajanje že sedmo leto, da tako liter terana kot tudi porcijo pršuta ponujajo po enotnih cenah pet evrov, se jim je obrestovala, saj so recesiji navkljub komaj dohajali s strežbo. Obiskovalcem so šle v slast tudi ostale kraške jedi kot so jota, teranov toč in kuhani štruklji.

Teran in pršut sta bila glavni zvezdi tudi vodene degustacije Vinakrasa. Vinska zadruga, ki je sedaj največji proizvajalec terana na svetu, ta se sme s tem imenom ponašati le, če je pridelan na Krasu, je, ob druženju kraških suhih mesnin z njihovimi petimi različnimi terani potrdila, da so vsi različni, a v teh kombinacijah vedno odlični. Medtem ko so rekreativni kolesarji letos imeli med postankom možnost ogleda proizvodnje pršutarne v Šepuljah, so ljubitelji dobre kapljice na prireditvenem prostoru okušali terane letošnjih 12 najbolje ocenjenih vinarjev. Na prvo mesto se je uvrstil Boris Lisjak iz Dutovelj, drugo mesto so si z isto oceno komisije delili kar trije: Vinska klet Orel iz Avberja, Vinarstvo Rebula iz Brestovice ter klet Širca – Kodrič iz Godenj.

V letošnjem sprevodu je sodelovalo sedem kmečkih voz. Številni obiskovalci so na dobrem kilometru imeli možnost ogleda različnih tematik donedavno vsakodnevnih opravil. Petčlanska komisija je za najbolj uspešen voz ocenila delo razvojnega društva Pliska iz Pliskovice.

“Pri nas se že več let trudimo za promocijo kamnoseštva. Kamen postaja po desetletjih prevlade betona, plastike in drugih umetnih materialov spet cenjen material. Naša želja je, da se tradicija kamnoseštva ohranja in s tem spoznava vrednote kamna, s tem pa posledično tudi kraško arhitekturo, katero so nam zapustili naši predniki,” so avtorji utemeljili poimenovanje voza Kamnoseške delavnice. Na ostalih vozovih so predstavili tematike popravila kmečkega orodja, staro kovačijo, žganjekuho, spravilo poljskih pridelkov ter prevoz terana na Dunaj.

BOGDAN MACAROL

---