Rojeva se največja razstava o krasu

Notranjski muzej Postojna bo prihodnji mesec dočakal enega najpomembnejših dogodkov v svoji skoraj sedemdesetletni zgodovini - odprtje stalne razstave, poimenovane Muzej krasa. Z njo želi kot pokrajinski muzej območja, katerega glavna značilnost so prav kraški pojavi, postati referenčna točka za predstavitev krasa v Sloveniji in širše.

POSTOJNA > “V Notranjskem muzeju imamo prvič priložnost, da to, kar že vsa leta zbiramo, hranimo, obdelujemo, proučujemo, restavriramo, konserviramo, … tudi celovito predstavimo javnosti,” o pomenu razstave, s katero se kustosom uresničujejo dolgoletne sanje, pravi mag. Slavko Polak, kustos biolog in koordinator vseh kustosov pri postavljanju razstave. Idejno zasnovo in scenarij zanjo so pripravljali skoraj dve leti, v zadnjih štirih mesecih, odkar je muzej zaprt za javnost, pa razstavo tudi fizično postavljajo.

Kras, zibelka krasoslovja

“Rdeča nit razstave bo kras, ne samo matični Kras, temveč klasični kras, ki obsega območje od Ljubljanice do Tržaškega zaliva in je zaradi znamenitih jam, presihajočih jezer, ponikalnic in izvirov ter kamnitega površja in vrtač vedno zbujalo zanimanje. Radi bi poudarili, da se vsa območja na svetu, ki so kraška, kot takšna imenujejo po našem krasu. Krasoslovje kot znanstvena veda ima svoje korenine in prve raziskovalce namreč prav tukaj,“ poudarja Polak.

Pred dnevi nas je popeljal skozi razstavne prostore, ki se raztezajo na 700 kvadratnih metrih v dveh nadstropjih, in nam za pokušino opisal, kakšno vsebino dobivajo.

Iz morja pred 50 milijoni let

Razstava bo preplet predstavitve fizičnega krasa in človekovega življenja na njem, od najzgodnejše poselitve do razvoja jamskega turizma in jamarstva ter posebnih prilagoditev, ki jih je narekovala kamnita kraška pokrajina in se danes med drugim odražajo v dragoceni arhitekturi.

“Predstavili bomo vse kraške pojave, od najmanjših do največjih, in razložili njihov nastanek. Kraška pokrajina se lahko oblikuje le tam, kjer so vodotopne kamnine - apnenci in dolomiti,” razloži Polak. In doda: “To območje je začelo nastajati pred več kot 100 milijoni let v plitvih koralnih morjih, kar dokazujejo fosili školjk, polžev in rib. Pred 50 milijoni let se je dvignilo iz morja in takrat so začeli nastajati kraški pojavi na površini.“

Jame so pričevalci časa

Celotno zgornje nadstropje muzeja bo posvečeno kraškim jamam, ki so najznačilnejša kraška oblika. Poseben poudarek bo tudi na virtualnem doživetju živega sveta kraškega podzemlja, ki slovi po izjemni biotski raznovrstni, ki je sicer značilna tudi za ostala življenjska okolja na krasu.

Jame pa niso le izjemne naravne oblike, temveč tudi zanimivi pričevalci časa. “V jamah najdemo kosti danes izumrlih ledenodobnih živali: medvedov, levov, hijen, leopardov, bizonov, slonov. Jamska brezna so bila zanje lahko tudi past,” razkriva Polak.

V jamah je našel zatočišče tudi prvi človek. Pivška dolina je zelo znana po poselitvi praljudi, na njej je veliko nahajališč.

Prav posebno mesto na razstavi bo imel Predjamski zaklad, ki velja za eno največjih dragocenosti, kar jih hrani Notranjski muzej. Gre za najdbo pozlačenega posodja, ki ga je več stoletij do odkritja med obnovo v 90. letih prejšnjega stoletja skrival Predjamski grad. Pripoveduje zgodbo o družabnem življenju, ki se je dogajalo ob svečah ter za s hrano in pijačo obloženo mizo. Zdaj je v trezorju, tudi na razstavi.

Želijo si sodelovanja pri vzajemni promociji

Interaktivna in multimedijska razstava bo prilagojena za vse skupine obiskovalcev, od šolarjev do turistov in strokovne javnosti.

Tina Poljšak, koordinatorka projekta, razlaga, da bodo zelo veliko pozornost posvetili tudi trženju. Prav v teh dneh je zaživela spletna stran (www.muzejkrasa.si), načrtujejo pa še več tržno-komunikacijskih aktivnosti, s katerimi bi radi dosegli bistveno večji obisk. Pri tem računajo tako na obiskovalce iz lokalnega in regionalnega okolja, kot tudi iz celotne Slovenije in tujine. Pritegniti bodo skušali šolske skupine, saj je kras učna vsebina šol, pa tudi druge strokovne ustanove in seveda turiste, ki naj bi obisk Postojnske jame nadgradili z obiskom muzeja.

“Z določenimi ponudniki turistične ponudbe se bomo dogovorili za sodelovanje pri vzajemni promociji, kjer bomo na različne lokacije postavili promocijska gradiva in tako obiskovalce, ki so že izrazili zanimanje za kraški svet, usmerili še v muzej,” poudarjajo. Muzej bo prijazen tudi do ljudi s posebnimi potrebami.

VERONIKA R. ŽENKO

---