Reorganizacija NMP ali uničenje njene mreže in zdravstvenih domov

“Podpiram dvanajst urgentnih centrov in na novo izšolane urgentne zdravnike kot nadgradnjo sistema, ki je že vzpostavljen. Vidim tudi prednosti (in slabosti!) enotnega dispečerskega sistema za reševalna vozila, prav nobenega razloga pa ni za rušenje obstoječe mreže nujne medicinske pomoči,” pravi sežanska zdravnica Ljubislava Škibin, ki je to področje dobro spoznala tudi med večletnim delom v nadzornih komisijah na državni ravni.

LJUBLJANA, SEŽANA > Specialistka medicine dela, prometa in športa Ljubislava Škibin je kot dolgoletna zdravnica v Zdravstvenem domu Sežana dodobra spoznala delovanje nujne medicinske pomoči (NMP) na terenu. V času, ko je bila direktorica, pa je sežanski zdravstveni dom, ki skrbi za 25.000 ljudi v razpršenih naseljih, s podporo štirih občin in z lastnimi prihranki uredil zelo sodobno NMP. Ta deluje v novem zdravstvenem domu (manjša enota še v Hrpeljah), ima 15 reševalcev, sedem vozil in novo garažo ter vso sodobno opremo.

Od avgusta lani Škibinova ni več direktorica in NMP ni več njena skrb, vendar ji ni vseeno, kaj se bo z njo zgodilo - ne samo s sežansko, temveč z vso mrežo NMP po Sloveniji. “Najslabše bi bilo, da bi se zdravstveni domovi med seboj sprli v boju za satelitske centre,” opozarja. Angažiranje nekaterih okolij pa kaže prav v to smer, morda celo spodbujeno z vrha, ki bi tako lažje prenesel del denarja iz zdravstvenih domov na nove urgentne centre. “To bi pomenilo elegantno finančno uničenje marsikaterega zdravstvenega doma in prilastitev marsičesa, v kar so občine in zdravstveni domovi vlagali leta in leta,” opozarja Škibinova.

V satelitskih centrih le sestra?

Pri tem bi celo tam, kjer bi se obstoječe dežurne enote preoblikovale v satelitske centre, raven nudenja NMP zelo padla. Kot so v februarski reviji Medicina danes navedli snovalci nove NMP, naj bi bila v satelitskih centrih vedno navzoča triažna sestra. “Sprašujem se, kdo v tej državi si bo upal z odgovornostjo pooblastiti medicinsko sestro ne glede na izobrazbo, da bo odločala o nujnosti primera, če pa o tem še zdravniki z dolgoletnimi izkušnjami na terenu težko odločimo. Občutek imam, da predlagatelji niso zdravniki ali zdravstveni delavci, ki bi bili zunaj velikih centrov, v noči, na terenu, v kakšnem jarku, brez ultrazvoka, rentgena in vse druge po njihovem nujne opreme, prepuščeni sami sebi in okoliščinam ob pacientu, za katerega je pomembna vsaka minuta,” navaja zdravnica.

Zato bi morala biti mreža dvanajstih urgentnih centrov - na Primorskem bosta dva, v Izoli in Šempetru - podpora in dopolnitev sedanji mreži in sistemu NMP v Sloveniji. Tako je sprva trdilo tudi ministrstvo za zdravje. “Leta 2013 sem bila kot predstavnica ministrstva poslana s sodelavko na sestanek resno zaskrbljenih direktorjev zdravstvenih domov Slovenije, kjer sva zagovarjali, da bodo novi centri velika pridobitev in dopolnitev obstoječe mreže na terenu. Skrajšali naj bi čas do končne obravnave in izboljšali kvaliteto obravnave bolnika ali poškodovanca na terenu. O uničenju oziroma razgradnji obstoječe mreže, ki je v osnovi zelo dobra in za Slovenijo še vedno najprimernejša, mi ni nihče nič omenil,” se spominja Škibinova.

Stanje popisano, zaključki izginili

V tistem času je na ministrstvu za zdravje tedanjemu ministru Tomažu Gantarju pomagala pri izdelavi mreže primarnega zdravstva, katerega najpomembnejši in neločljivi del je tudi mreža nujne medicinske pomoči. Škibinova je namreč sistem NMP na območju celotne Slovenije dobro poznala, saj je bila pred tem več let članica nadzorne komisije, v katero jo je imenoval minister za zdravje Dorijan Marušič.

“V komisiji smo v nadzorih pregledali celotno mrežo NMP v osnovnem zdravstvu, da bi dobili natančen posnetek stanja in potreb ter pripravili ukrepe za izboljšanje že delujoče mreže. V to je bilo vloženega ogromno časa, napora in tudi denarja. Pri koncu opravljenih nadzorov, ko bi morali biti narejeni zaključki in predstavljeni javnosti, je vodja nadzorov na ministrstvu za zdravje odšla in izginili so tudi (verjetno v predale ali arhive) izjemno pomembni podatki za izboljšanje obstoječe mreže in zakonodaje,” se spominja Škibinova.

Tudi strategija je že nastajala, pa je še ni

Obstoječo mrežo NMP je sicer že pred 25 leti vzpostavila ekipa, ki jo je vodila zdravnica Edita Štok, kmalu po njeni smrti pa so na ministrstvu ukinili tudi urad za NMP. Z nadzori je želelo tedanje ministrstvo oživiti področje NMP, preveriti učinkovitost njenega delovanja ter urediti podatkovno bazo za njeno izboljšanje. “Vzporedno so nastajali tudi predlogi strategije razvoja, ki pa tudi niso dočakali belega dne,” navaja zdravnica.

Očitno so, kot že neštetokrat doslej v našem zdravstvu, tudi tu vmes posegli lobiji, ki jim ta smer razvoja NMP ni bila všeč. Najbrž zato, ker bi nekateri izgubili del denarja, ki ga niso uporabljali namensko. Po neuradnih informacijah naj bi bili to predvsem nekateri večji zdravstveni domovi. Tudi zato, ker so se ravno v tistem času pojavljale ideje o združevanju zdravstvenih domov po načelu 100.000 prebivalcev. “Proti temu sem bila tedaj in sem še danes, ker bi to ljudem zunaj večjih centrov poslabšalo možnost preživetja v nujnih primerih, kar sedaj zagotavljajo najbližje delujoči zdravstveni domovi in dežurne službe,” trdi Škibinova.

O ugotovitvah nadzorov, pri katerih je sodelovala, pa pravi: “Ugotovili smo, da je sistem NMP za naše razmere zelo dober, da imamo zelo dobro zakonodajo, vključno s Pravilnikom o službi NMP z dobro opredeljenimi standardi glede kadrov, opreme in izvajanja te službe. Celo to, da je finančnih sredstev za ta namen dovolj. Pokazalo pa se je tudi nekaj problemov: da se ponekod služba ni izvajala po predpisih, da so se sredstva porabljala tudi za druge namene in da ni bilo ukrepov za neupoštevanje mreže in zakonodaje.”

Mlade brezposelne zdravnike v NMP

Med slabostmi je bila tudi ta, da je, zlasti v majhnih krajih, sistem NMP slonel na zdravnikih osnovnega zdravstva. Teh je bilo in jih je še premalo, da bi ob svojem rednem delu v ambulantah brez preobremenitev opravljali še urgenco na terenu.

Ta problem bi bilo možno rešiti z uvedbo učnih ambulant ali zaposlitvijo vseh mladih zdravnikov s strokovnim izpitom v enotah NMP za leto ali dve, je že tedaj predlagala Škibinova: “Tako bi spoznali delo na terenu in prvi stik s pacientom, še preden bi si pridobili ožjo specializacijo. Vsak zdravnik, ki ima strokovni izpit, mora obvladati osnove reševanja življenja.” S tem bi rešili še problem mladih zdravnikov, ki po šestih letih študija zaman iščejo službo, čeprav v osnovnem zdravstvu zdravnikov zelo primanjkuje.

“Zato ne vidim prav nobenega razloga za rušenje obstoječe mreže. Na območjih, ki so oddaljena od predvidenih urgentnih centrov, bi jo morali še okrepiti, ne pa oslabiti ali celo ukiniti. Ne smemo dovoliti, da bomo šli 20 ali celo 40 let nazaj, ko pa so vse možnosti, da jo izboljšamo, brez drastičnih sprememb in ustvarjanja strahu, negotovosti in zmede,” sklene Škibinova. Reorganizacija NMP mora torej poskrbeti ne le za prostore in opremo novih urgentnih centrov, temveč za dobro premišljene strokovne organizacijske in vsebinske rešitve za vso Slovenijo.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---