Razglednice so znak pozornosti

Ob izteku leta je domoznanski oddelek Kosovelove knjižnice Sežana razstavil del starih zgodovinskih razglednic, ki jih hrani. Razstava priča o pestri zgodovini krajev s Krasa in iz Brkinov, istočasno pa obuja spomine na ta donedavno priljubljeni način komunikacije.

SEŽANA > Kosovelova knjižnica zbira in hrani bogato domoznansko gradivo območja, ki ga pokriva. “Naš namen ni, da bi to gradivo počivalo na policah, pač pa si prizadevamo, da bi postalo dostopno širšemu krogu ljudi. Zato smo se odločili, da bomo vsako leto del te skupne zapuščine predstavili javnosti in istočasno ob tem ozaveščali o njegovi pomembnosti za ohranjanje naše kulture in skupnega spomina,” je povedala direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon.

Njeni sodelavki Mojca Kos in Martha Sotelo sta za razstavo izbrali okrog 80 starih razglednic, kar predstavlja tretjino vseh, ki jih hranijo. “Vse smo tudi že digitalizirali in so javno dostopne na spletnem naslovu Kamra. Za razstavo sva jih opremili z besedili iz različnih virov,” sta povedali.

Gradivo na panojih bo v Sežani na ogled en mesec, nato se bo selilo še po drugih enotah knjižnice in morda še kam. “Pomembno je tudi to, da bomo razstavo sproti nadgrajevali z dopolnili obiskovalcev. Naše uporabnike zato naprošamo, da domoznansko gradivo - razglednice, fotografije, dokumente -, ki ga imajo po kleteh, podstrešjih, v starih škatlah ali skrinjah, neredko v slabih razmerah, prinesejo, da ga evidentiramo, digitaliziramo in če je mogoče tudi čuvamo v ustreznih pogojih. Tako bomo dosegli, da naša preteklost ne bo postala del ljudskega izročila, ampak del našega življenja,” sta še povedali avtorici razstave.

O knjižnični razstavi z razglednicami Sežane, Divače, Dutovelj, Hrpelj, Kozine, Komna, Lipice, Lokve, Senožeč in Škocjana je spregovoril zbiratelj razglednic Janko Kastelic, ki jih je sam zbral več kot 1500. Med njimi jih je kar 300 z motivi Sežane.

“Na ogled je tako najstarejša razglednica Sežane iz leta 1898, predvsem pa razglednice iz tako imenovanega zlatega obdobja razglednic, ki je trajajo od zadnjega desetletja 19. stoletja do prve svetovne vojne. Izgleda, da njihov čas počasi mineva, saj jih vse bolj nadomeščajo drugi načini obveščanja,” ugotavlja Kastelic.

Da bi ta tok vsaj malo zaustavili, so obiskovalci razstave ob njenem odprtju lahko zastonj (znamke je prispevala knjižnica) poslali razglednice z motivi Krasa, ki jih je prispeval TIC Sežana.

“Razglednice pošiljam le s kakšnega izleta, vesela sem tudi, če katero dobim. Pogosteje pošiljam voščilnice, ki jih tudi sama naredim in so aktualne ravno te dni,” je opisala svoj odnos do razglednic Jožica Milavec iz Sežane. Podobno nostalgičen odnos do razglednic goji Stanko Budal iz Sežane: “Poslana ali dobljena razglednica mi pomeni materializirano pozornost. To vzbuja dobre občutke, in tudi zaradi tega jih bom še pošiljal, najbolj dragocene prejete pa tudi skrbno hranim.” BOGDAN MACAROL

---