Raje za programe kot najemnino

Koronarno društvo Postojna, ki združuje člane iz občin Postojna in Pivka, je finančna situacija prisilila v selitev v druge prostore, ki jim jih je v brezplačen najem ponudila postojnska občina. Izvajanje programov za koronarne bolnike, med katerimi je na prvem mestu telesna vadba, naj tako ne bi bilo okrnjeno.

Janez Čuček, predsednik Koronarnega društva Postojna, pravi, da bodo s preselitvijo v cenejše prostore lažje zadihali. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Janez Čuček, predsednik Koronarnega društva Postojna, pravi, da bodo s preselitvijo v cenejše prostore lažje zadihali. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA >V našem društvu je pomembnih vsakih deset evrov, ki jih lahko privarčujemo. Država je postala zelo mačehovska do organizacij, kot je naša. Tudi občine niso več tako finančno močne, da bi nam lahko pomagale s kakšnim večjim zalogajem. Na nekatere razpise pivške občine pa ne moremo niti kandidirati, ker formalno nimamo sedeža v občini, čeprav delujemo tudi tam. Članom pa tudi ne moremo zaračunavati visoke članarine. Tako nam je začelo zmanjkovati denarja za vse predvidene projekte,“ je na težave opozoril Janez Čuček, predsednik Koronarnega društva Postojna.

Zato so se odločili zapustiti prostore, ki so jih za 100 evrov mesečno najemali v postojnskem zdravstvenem domu, in se preselili v zadnja leta prazen prostor nekdanje cvetličarne za okrajnim sodiščem, ki jim ga je v brezplačen najem ponudila Občina Postojna. Plačevali bodo le za obratovalne stroške.

V društvu, ki šteje okrog 160 članov, sicer največ pozornosti namenjajo fizičnim aktivnostim članov in njihovemu ozaveščanju. Dvakrat tedensko v Postojni, Prestranku in Pivki organizirajo nadzorovano telesno vadbo. “Vsaj enkrat na mesec pripravimo tudi daljši pohod. Prirejamo izlete, enkrat letno pa enotedensko bivanje v toplicah s šolo za zdravo življenje,” našteva Čuček.

V društvu, ki bo v letu 2015 obeležilo 15-letnico delovanja, so zadovoljni, da med njihovimi člani niso samo bolniki, temveč tudi “tisti, ki se znajo zamisliti nad sodobnim načinom življenja in pravočasno spremeniti življenjski slog”. Kljub temu pa bi si glede na razširjenost dejavnikov tveganja in srčno-žilnih bolezni želeli število članov še povečati, saj članstvo v društvu prispeva k večji kakovosti življenja in življenje tudi podaljšuje. “Želeli bi, da bi tudi zdravniki bolnike pogosteje napotili v društvo, ki omogoča nadaljevanje rehabilitacije,” še pravi Čuček.

VRŽ


Najbolj brano