Radona se rešujejo z zračenjem

V dveh osnovnih šolah v ilirskobistriški občini - v OŠ Jelšane in OŠ Knežak - so inšpektorji državne uprave za varstvo pred sevanji namerili višje količine radona od dopustnih. Dve šoli, OŠ Podgrad in OŠ Dragotina Ketteja, pa sta se približali dopustni meji. Za zdaj morajo na šolah skrbeti za redno prezračevanje. Več škode kot koristi pa imajo tam, kjer imajo nova okna, ne pa tudi tal.

ILIRSKA BISTRICA > V osnovni šoli Toneta Tomšiča v Knežaku še nimajo uradnih rezultatov o preseženih vrednosti radona, je povedala ravnateljica Tea Gustinčič. “Ob pomladanskih meritvah so bile sicer nakazane, a smo dobili merilec in sedaj sami na šoli izvajamo meritve po prostorih. Kar pa je zamudno, saj mora biti merilec v posameznem razredu teden dni. Ali gre za povišane vrednosti ali ne, bo torej znano na podlagi teh novo pridobljenih podatkov, ki jih bomo poslali v analizo,” je povedala Gustinčičeva in dodala, da šolo dobro prezračujejo, kot jim je bilo naročeno.

Po podatkih državne uprave za varstvo pred sevanji, ki sodi pod okrilje ministrstva za zdravje in je meritve sevanja radona na osnovnih šolah na Bistriškem tudi izvajala, so bile najvišje izmerjene vrednosti prav na kneški šoli. V učilnici tretjega razreda so namreč namerili več kot trikrat višjo vrednost radona od dovoljene meje, ki znaša 400 bekerelov v kubičnem metru zraka, povečane vrednosti radona pa so izmerili tudi v igralnici Zvezdice, je pojasnil inšpektor uprave Tomaž Šutej.

Premalo denarja za vsa povračila stroškov sanacij zaradi sevanja radona pa ima tudi šolsko ministrstvo. V programu, ki ga je septembra potrdila vlada, je bilo za letošnje leto za ta namen izplačanih 50.100 evrov za tri izvedene sanacije na objektih vzgoje in izobraževanja. Za prihodnje leto pa je za namen tovrstnih sanacij v šolah in vrtcih predvidenih 70.000 evrov. Ta denar bi, tudi po mnenju Šuteja, zadostoval za sanacijo kvečjemu kakšnih petih stavb. A že julija je bilo lokacij stavb vzgoje in izobraževanja s povišanimi koncentracijami radona 40. Do novembra pa je število šol in vrtcev po Sloveniji s povišanimi koncentracijami radona naraslo na 70, pojasnjujejo na šolskem ministrstvu. “Ker uprava ministrstvu tekoče dostavlja poročila o meritvah, bo število lokacij vrtcev in osnovnega šolstva s povišanimi koncentracijami radona v bodoče predvidoma še naraščalo,” so prepričani na šolskem ministrstvu.

Najprej prezračevanje

Presežne vrednosti radona pa so namerili tudi v starem delu jelšanske osnovne šole, tako v učilnici tehnike kot v igralnici. “Upoštevamo ukrep in prezračujemo šolo, predvsem v jutranjih urah, ko je najbolj pomembno, saj so v nočnem času koncentracije višje,” je pojasnila ravnateljica OŠ Jelšane Branka Špende Mandić.

Prezračevanje je tudi prvi ukrep, ki ga je šolam naročil inšpektor - tudi obema šolama, kjer so se meritve približale mejnim vrednostim, torej OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in bistriški OŠ Dragotina Ketteja. “Prvi ukrep je redno in temeljito prezračevanje prostorov (tudi drugih, še neizmerjenih), predvsem zjutraj pred prihodom otrok. Kot drugi ukrep so bile povsod predlagane še dodatne meritve v sosednjih prostorih, v OŠ Knežak in OŠ Jelšane tudi s ciljem, da poiščemo vire radona zaradi cenejše in učinkovitejše sanacije,” je pojasnil Šutej.

Radon zaradi radioaktivnosti razpada naprej v druge radioaktivne atome (polonij, svinec in bizmut), ki se nalagajo v pljučih ter sevajo delce alfa, beta in gama, ki poškodujejo pljučne celice. Nekatere poškodbe DNK so nevarne, ker povzročijo mutacije in povečajo verjetnost za nastanek pljučnega raka. Tveganje za pljučnega raka je največje zaradi kajenja, radon pa je na drugem mestu. Pri dolgotrajni izpostavljenosti 1000 bekerelov v kubičnem metru zraka se tveganje za nekadilce poveča na okrog odstotek, za kadilce pa zaradi vzajemnega škodljivega učinka nikotina in sevanja celo na okrog 20 odstotkov. “Če ne kadimo in v povprečju vdihavamo pod 100 bekerelov v kubičnem metru radona, je tveganje za smrt od pljučnega raka okrog 0,4 odstotka,” je razložil Tomaž Šutej.

Slaba kombinacija: star pod, nova okna

Sanacij pa se je treba lotiti strokovno, saj nekatera popravila utegnejo povzročiti prej škodo kot korist. Po nekaterih šolah so bile nekatere sanacije že izpeljane. Na jelšanski so, denimo, že pred časom menjali okna. “Vendar v zadnjih letih s sanacijo stavb le še bolj pokvarijo situacijo,” pojasnjuje Šutej. Nova okna namreč veliko bolje tesnijo, radon pa prihaja iz tal in se tako še bolj zadržuje v prostoru.

Tudi z rednim odpiranjem oken vsebnost radona zmanjšamo v povprečju le za približno polovico. “Tesnjenje tal z neprepustnimi plastmi je bolj učinkovito, a zaradi nastajanja novih razpok ni trajno učinkovito. Zato predlagamo vgradnjo sistemov za odsesavanje zraka izpod objekta in nadzorne meritve,” ocenjuje Šutej.

Glavni viri radona so največkrat razpoke, špranje, odtoki in druge odprtine v tleh (manj v zidovih). Kraški teren je zelo pomemben dejavnik, razlaga Tomaž Šutej. Več radona je v nepodkletenih objektih z dotrajanimi in slabo izoliranimi tlemi. “Pomanjkljiva sanacija takih objektov (na primer le izolacija zidov in menjava stavbnega pohištva) lahko stanje zelo poslabša in vsebnost radona se lahko nekajkrat poveča.”

Denar le za 20 meritev na leto

Vendar inšpektor obenem razlaga, da šole za gradbene posege navadno nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev, zato jih pridobivajo od občin. Če se ne zaplete že tu, pa se - tudi predvsem zaradi pomanjkanja denarja - utegne zaplesti na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki občinam načeloma povrne denar za tovrstne sanacije.

Finančnih sredstev namreč primanjkuje že upravi za varstvo pred sevanji za izvajanje meritev na vseh potencialno ogroženih objektih. Zato je število meritev omejeno na 20 objektov na leto, razlagajo na ministrstvu za šolstvo in dodajajo, da “uprava prioritetno izvaja meritve na področjih, za katere je znano, da je problematika radona večja”.

Sanacijo tal v starem delu šole zagotovo načrtujejo v Jelšanah, je pojasnila ravnateljica. “A pomembno je, da bo sanacija potekala po strokovnih merilih,” je še poudarila. 40 let staro montažno šolo v Podgradu naj bi v nekaj letih tako nadomestila povsem nova šola. Izvor sevanja pa skušajo najti tudi v Knežaku. Kar bi potem hitro pomenilo, da tudi sanacija ne bi pomenila tako zelo visokih stroškov, še zatrjuje Šutej.

TINA M. VALENČIČ

---