Računajo na evropski denar

Ilirskobistriški proračun v prihodnjem letu poleg dvomilijonske razlike med prihodki in odhodki, ki jo bo treba zapolniti z zadolževanjem, prinaša dobrih osem milijonov evrov za naložbe v občini. Svetnike, ki so osnutek proračuna sicer sprejeli, pa je skrbelo, če se zaradi preoptimističnih napovedi glede črpanja evropskega denarja za nekatere projekte ne bo treba še bolj zadolžiti.

ILIRSKA BISTRICA > Pri odločanju o občinskem proračunu je bistriški župan Emil Rojc sicer uvedel novo prakso, ki se je začela s sprejemanjem osnutka proračuna za prihodnje leto in s predlogi svetnikov za njegovo dopolnitev, na katere naj bi občina odgovorila do prihodnje seje. Čeprav so nekateri svetniki na torkovi seji predlagali razpravo in glasovanje po posameznih delih proračuna, je župan dejal, da je takšen predlog dobil na mizo pred leti, ko so svetniki sklenili, da proračuna ne bodo potrdili, in je zato vztrajal pri svojem.

Sicer pa bistriški proračun za prihodnje leto predvideva za 15,4 milijona evrov prihodkov in 17,4 milijona evrov odhodkov ter posledično dva milijona evrov zadolževanja.

8,4 milijona za naložbe

V naložbe namerava občina prihodnje leto vložiti kar 8,4 milijona evrov. Daleč največja naložba bi bila tista v prenovo bistriške kanalizacije, pa tudi kanalizacijskega sistema v delu Brkinov in Kočanije. Celotna naložba bi veljala 17 milijonov evrov (samo za mesto Ilirska Bistrica več kot šest milijonov evrov), kar je več, kot po prihodkih znaša celotni proračun. Zato je jasno, da se občina projekta ne namerava lotiti z lastnim denarjem, pač pa - če bo le mogoče - z evropskim sofinanciranjem.

Kot je na seji pojasnil župan, naj bi občine lahko kandidirale za kohezijska sredstva s projekti za urejanje kanalizacije za več kot 2000 populacijskih enot. Zato se je občina odločila, da bo skušala urejanje kanalizacije v mestu razdeliti v več faz in se za ta denar tudi čim hitreje prijaviti.

Če evropskega denarja ne bi uspeli dobiti, tudi projekta kanalizacije ne bo, saj občina sama ne bi zmogla tako velikega finančnega bremena, je zatrdil župan.

Vaški domovi in šola v Podgradu

Evropski denar, slabega pol milijona evrov, pa bo občina vsaj delno skušala dobiti tudi za ureditev protipoplavnih ukrepov za Bitnjo, Topolc, Trpčane in Ilirsko Bistrico.

Kar nekaj denarja namerava občina prihodnje leto nameniti tudi obnovi vaških domov (Dolnji Zemon, Harije, Topolc), skoraj pol milijona evrov bo šlo v sanacijo degradiranega območja v nekdanji Tovarni organskih kislin in prav toliko za varno pot v šolo, ki zajema ureditev prometa ob trnovski osnovni šoli, lekarni in Domu na Vidmu. 243.000 evrov pa nameravajo vložiti v urejanje industrijskih con, podobna vsota je namenjena tudi ureditvi pločnika in avtobusnega postajališča Dolenje-Jelšane, nekaj več kot 210.000 evrov za popravilo mostu na Baču, 166.000 evrov pa za ureditev ceste med Sozami in Harijami.

Proračun v prihodnjem letu zagotavlja tudi denar za gradnjo nove osnovne šole v Podgradu in za ureditev nogometnega igrišča ob njej, za ureditev montažnega dela vrtca Podgora, dokončanje vrtca Ilirska Bistrica in gradnjo prizidka na OŠ Knežak.

Na področju kulture je največ denarja namenjenega obnovi Doma na Vidmu. Proračun pa zagotavlja tudi denar za gradnjo kuhinje na gradu Prem, za ureditev zgodovinsko pomembne med vojno delujoče bolnice Zalesje in za muzej brkinske slivovke, za kar bodo prav tako skušali pridobiti nekaj evropskega denarja.

Županova vizija: turizem ob jezerih

Ker je občinski nadzorni odbor proračunu in vodstvu občine med drugim očital tudi pomanjkanje vizije, je župan predstavil svojo vizijo razvoja občine, katere uresničitev pa je v prvi vrsti odvisna od sprejema občinskega prostorskega načrta, ki se ga bodo svetniki lotili na eni izmed prihodnjih sej.

Župan si v prihodnjem desetletju zamišlja center turizma ob akumulacijskih jezerih, kjer bi uredili avtokamp s privezi za čolne, prenočišča, bungalove in bazen. Februarja naj bi v Memonovi hiši na Premu začela delovati pošta, v njej naj bi prodajali tudi vstopnice za ogled premskega gradu za naključne obiskovalce. Od gradu naj bi prek Brkinov uredili kolesarske poti, v Brkinih muzej žganjekuhe, kar bi skupaj z obnovljeno bolnico Zalesje predstavljalo celovito turistično ponudbo. Z občinama Hrpelje-Kozina in Divača pa se bistriška občina že dogovarja, da bi Brkine predstavili kot skupen projekt, je dejal Rojc.

Občinski nadzorni odbor in nekatere svetnike je sicer skrbelo, da se bo glede na slabo prakso črpanja evropskih sredstev iz preteklega leta in tudi na slabo realizacijo kapitalskih prihodkov občina morala za uresničitev projektov zadolžiti v še večji meri od načrtovanih dveh milijonov evrov.

TINA M. VALENČIČ

---