Prvo krožišče v komenski občini

Občina Komen je ena redkih, ki nima nobenega semaforiziranega križišča, do nedavnega je bila tudi brez krožišča. No, zdaj so slednjega dobili. Direkcija za ceste ga je uredila na regionalni cesti pri osnovni šoli v Komnu, kjer se križajo ceste za Štanjel, Komen in Branik.

KOMEN > Glavni razlog za gradnjo krožišča pri šoli je bil znan že dolga leta: šola je potrebovala obračališče za avtobuse, ki so v šolo in iz nje vozili šolarje iz okoliških vasi. Drugi razlog, nič manj pomemben, pa je bil ureditev nepreglednega križišča, v katerem se združujejo ceste iz Branika, Štanjela in Komna.

Četrt milijona evrov

Celotna vrednost pogodbenih del je znašala dobrih 226.000 evrov. Občina Komen je k tej vsoti prispevala 21.500 evrov, ves preostali del pa bo prispevalo Ministrstvo za infrastrukturo, saj je krožišče na državni cesti.

Čeprav so dela že končana in se domačini že privajajo na nov prometni režim v krožišču, pa tehničnega pregleda nova komenska pridobitev še ni prestala. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Družbe za upravljanje investicij in Policijske uprave ter drugi sodelujoči pri nastajanju krožišča, so namreč pri pregledu izvedenih del ugotovili nekatere pomanjkljivosti. “Vendar gre za manjše pomanjkljivosti, kot je ureditev bankin in zelenic ter postavljanje prometne signalizacije, ki ne vplivajo na varnost prometa,” je pojasnil Emil Grmek iz komenske občinske uprave. Rok za ureditev je 31. avgust, vendar so večino pomanjkljivosti že odpravili.

Krožišče ima tri krake, za tri ceste, ki vodijo iz Komna, Štanjela in Branika. Zunanji premer krožišča je 33 metrov, krožno vozišče je široko šest metrov, radij sredinskega otoka je 19 metrov, prevozni del sredinskega otoka pa je širok poldrugi meter.

Zasaditev z domačim rastjem

Hortikulturno ureditev krožišča so na občini prepustili kar domačemu režijskemu obratu. “Pod strokovnim vodstvom Jožice Golob Klančič smo nabavili sadike v vrednosti 2900 evrov, ki so jih nato delavci režijskega obrata posadili. Tako smo prihranili vsaj polovico sredstev, ki bi jih morali odšteti, če bi najeli zunanjega izvajalca,” je pojasnila Tanja Seražin Strnad iz komenske občinske uprave.

Za zasaditev so uporabili predvsem avtohtone kraške rastline, kot so sedum, sivka, plazeči rožmarin in hermelika. Ne le zaradi tega, da bo hortikulturna ureditev krožišča skladna s kraško krajino, temveč tudi zato, ker so te rastline enostavne za vzdrževanje, je še povedala Strnadova.

PETRA MEZINEC

---