Prvi korak na poti v Unesco

Kobilarna Lipica je včeraj Slovenskemu etnografskemu muzeju oddala vlogo za vpis reje in vzreje lipicanca v nacionalni register nesnovne dediščine. Razglasitev za spomenik nacionalnega pomena je predpogoj za skupno kandidaturo vseh evropskih lipicanskih kobilarn, ki želijo vpisati rejo in vzrejo lipicanca v Unescov register žive kulturne dediščine.

LIPICA > “Pred nekaj minutami smo oddali vlogo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine Slovenskemu etnografskemu muzeju,” je včeraj malo po poldnevu povedal Boštjan Bizjak, v. d. direktorja Kobilarne Lipica. “To je prvi korak za skupni vpis lipicanskih kobilarn v register žive kulturne dediščine pri Unesco,” je še dodal. V Sloveniji register kulturne dediščine vodi ministrstvo za kulturo, koordinira pa Slovenski etnografski muzej. Vpis v nacionalni register pa je predpogoj za vpis v Unescov seznam.

“Avstrija je podoben korak naredila pred dvema dnevoma pri svoji pristojni ustanovi, Hrvaška, Slovaška in Madžarska pa naj bi za svoje kobilarne to storile v naslednjih dneh,” je še povedal Bizjak. Ko bodo v vseh štirih državah pristojne državne ustanove končale z registracijo reje in vzreje lipicancev v njihovih kobilarnah, bodo kobilarne lahko oddale skupno kandidaturo Unescu za vpis v register žive kulturne dediščine.

Bizjak se nadeja, da bi se, če se nič ne bo zapletlo, to lahko uresničilo že v prihodnjem letu.

Toda kot nam je včeraj pojasnila generalna sekretarka slovenske komisije za Unesco Marjutka Hafner, je postopek kar zapleten in večstopenjski: “Oddaja vloge za vpis v register nesnovne dediščine je prva faza postopka, nato sledita še dve.” Vlogo obravnava delovna skupina koordinatorja za nesnovno dediščino in če izpolnjuje vse pogoje, je dediščina razglašena za spomenik nacionalnega pomena kot živa mojstrovina. “Šele potem pride na vrsto kandidatura za Unesco,” dodaja sekretarka.

V Lipici se nadejajo, da bi imeli v tej fazi nekoliko več možnosti tudi zato, ker načrtujejo skupno kandidaturo lipicanskih kobilarn iz več držav. “Vsekakor. Če gre za prakso, ki se izvaja na ozemlju več držav, je boljša nadnacionalna kandidatura, kot če bi to prijavljala vsaka država posebej. Take kandidature so tudi strokovno primernejše,” optimizmu Lipice pritrjuje tudi Hafnerjeva.MARICA URŠIČ ZUPAN

---