Protest proti stolpu se nadaljuje

Kozinci so včeraj nadaljevali s protestom proti stolpu bazne postaje radijskega sistema GSM-R za potrebe železnice. 30-metrski stolp od včeraj zgodaj zjutraj že kraljuje v središču naselja. Nanj in v njegovo okolico so krajani postavili transparente, ki opozarjajo na zdravju škodljivo sevanje naprav na stolpu. Odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo so zato začasno zaustavili dela.

KOZINA > “Kdor je dovolil to lokacijo, le lučaj oddaljeno od stanovanjskih hiš, ni normalen. Nesprejemljivo je namreč, da ta 'Eifflov stolp' okoliški prebivalci zdaj gledamo tik pred svojimi okni in da bomo zaradi njegove bližine izpostavljeni škodljivim sevanjem naprav na njem,” je bil včeraj ogorčen krajan Peter Pirkovič.

Začasna ustavitev, jutri sestanek

> Opozoril je še, da okoliških prebivalcev pred postavitvijo bazne postaje železniškega radijskega sistema nihče ni seznanil s tem posegom. In da skupaj z drugimi Kozinci, ki so se povezali v civilno iniciativo, upajo, da bo že njihov protest zalegel, da bodo odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo stolp prestavili. Na transparentih so jasno izkazali nasprotovanje sevajočim napravam v neposredni bližini svojih stanovanj.

Na ministrstvu za infrastrukturo vztrajajo, da sodijo stolpi v sklop vzdrževalnih del za potrebe železnice, zato zanje ne potrebujejo soglasij.

Včeraj dopoldne je Tina Bučić iz Direkcije za upravljanje z investicijami, ki skupaj z investitorjem, infrastrukturnim ministrstvom, vodi ta projekt, sporočila, da so dela pri bazni postaji na Kozini začasno ustavili. Vsi udeleženi se bodo jutri srečali v občinski stavbi v Hrpeljah, da bi preučili okoliščine dogajanja. Sodelovali bosta tudi na novo oblikovana civilna iniciativa proti stolpu in krajevna skupnost.

Zakaj tik ob hiše?

Mihaela Jurdana, prebivalka stolpičev Brinje, manj kot sto metrov oddaljenih od železniških tirov, ob katerih od včeraj kraljuje 30-metrski kovinski stolp, je prepričana, da snovalci projekta opreme železniške proge med Divačo in Koprom z novim radijskim sistemom GSM-R niso upoštevali sodobnih študij vplivov na zdravje. “Kot kaže, so se sklicevali na merila iz leta 1996, a vsi vemo, da tedaj ni bilo skoraj nič GSM naprav,” je poudarila Jurdana. V imenu prizadetih krajanov je o kozinski sevajoči bazni postaji že pisala na svetovno zdravstveno organizacijo in na okoljsko združenje Alpe Adria Green.

Krajanka Nives Mahne Čehovin pa je izpostavila: “Nismo proti tehnološkemu razvoju, toda zakaj so nekatere stolpe vzdolž železniške proge postavili tik ob robu naselij ali v naseljih. Če so namenjeni potrebam železnice, bi jih lahko umestili izven naselij.”

Je občina zaspala?

Če bi ministrstvo pristalo na nadomestne lokacije (na kozini in v Rodiku, kjer so krajani tudi uspeli zaustaviti dela), bo občina Hrpelje-Kozina odkupila zemljišča, je včeraj zagotovil župan Zvonko Benčič Midre.

Na vprašanje, kako se je občinska uprava leta 2010 odzvala na vlogo za lokacijsko informacijo za stolpe, je Benčič Midre dejal, da se ne spomni, da bi vloga prišla na občino. Je pa naročil občinskim strokovnim službam, naj jo poiščejo.

“Če bi tedaj občina seznanila občane, da jim bodo postavili bazne postaje tako blizu naselij, bi se gotovo vsi prizadeti prej odzvali in preprečili postavitev v naseljih,” pa so prepričani v rodiški civilni iniciativi, ki jo vodi Izidor Bogataj.

LEA KALC FURLANIČ

---