Pri Smrekarjevih oživili staro domačijo

V Grobiščah je včeraj vrata odprla prenovljena in oživljena Smrekarjeva domačija, ki je na Postojnskem eden redkih primerov kakovostne prenove kulturne dediščine ter prepleta starega z zahtevami sodobnosti. Pa tudi primer dobre prakse na tradicionalni in lokalni ponudbi temelječega turizma.

GROBIŠČE > Melita in Boštjan Stegel sta pred leti podedovala zapuščeno kmetijo svojih prednikov. Odločila sta se, da jo ne le obdržita in domačijo prenovita, temveč ji dasta tudi novo vsebino. S tem pa začneta tudi novo poglavje v svojem življenju.

“Odločitev pravzaprav ni bila tako težka, ker smo se projekta lotili z veseljem in nam je v izziv. Smo se pa morali doma pred tem temeljito pogovoriti, saj ta odločitev ne pomeni le odgovornosti do naših prednikov, temveč tudi do naslednje generacije. V projekt smo vložili vse, kar smo doslej ustvarili,” pravi 44-letni Boštjan Stegel, oče treh še mladoletnih hčera.

Skedenj so vaščani že odpisali

Prve ideje o dopolnilni dejavnosti na kmetiji so padle leta 2009. Včeraj so namenu predali še zadnje od treh poslopij, ki zaokrožujejo domačijo. Propadajoči skedenj je postal sodoben degustacijski oziroma gostinski prostor. Ob njem je zrasla nova servisna stavba s kuhinjo in pomožnimi prostori, ki se nevsiljivo vključuje v celoto. Nekdanja hiša z gospodarskim poslopjem pa je v obliki nadomestne gradnje, ki je posnetek stare, postala nastanitveni objekt z apartmajem in sobami, od katerih je ena prilagojena invalidom.

Steglovi so na račun uspešne kandidature na več razpisih projekt uresničili s pomočjo evropskih sredstev in pri tem sledili stroki. “Boštjanova ideja je bila za to vas kar nekoliko čudna. V očeh vaščanov je bil ta skedenj samo še za podret,“ pravi Aleksandra Leban Meze, ki se je podpisala pod arhitekturni projekt. “Za naše vasi in naše okolje je ta stavba, kot tudi nadomestna, tudi vzgojnega pomena. Prikazuje, da je več preveč. Hiše naših prednikov so bile resda zelo skromne, a usklajenih mer in z zelo lepimi detajli. Če jih kot takšne ohraniš in ne dominiraš s svojo arhitekturo, se pokažejo v vsej svoji luči,“ je razkrila svoje vodilo pri obnovi.

Prenova je potekala tudi pod budnim očesom konservatorke Ede Belingar iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. “Prav ona je s svojimi ne-ji pripomogla, da smo prišli do pravih kompromisov,” se pošali Stegel.

Povečali so kmetijske površine

Ker bosta turizem in gostinstvo dopolnilna dejavnost na kmetiji, so v zadnjih letih obenem povečevali tudi kmetijske površine, s slabih sedem na 22 hektarov. “Svojo čredo živali bomo tako lahko povečevali in dopolnjevali. Trenutno imamo osle in avtohtono slovensko pasmo cikastega goveda, pridružili pa se jim bodo še krškopoljski prašiči. Lani smo prvič sejali žito, pšenico in piro, letos bomo tudi ajdo. Cilj naše kmetije je iz okrog 50 odstotkov lastnih surovin v naslednjih dveh, treh letih priti na 80 odstotkov, saj želimo biti v dobršni meri samooskrbna kmetija in to tudi ponuditi gostom. Glede ostale ponudbe hrane pa se povezujemo z bližnjimi kmetijami, saj je sodelovanje pomembno za razvoj celotne regije,“ pove Stegel.

Steglova sta kuhinjo domačije zaupala kuharju Domnu Košuti, sama pa prevzela strežbo. “Želimo graditi le na nekaj izbranih jedeh iz lastnih pridelkov, po katerih bomo prepoznavni. Naša stalna ponudba je telečja obara iz cikastega goveda z ajdovimi žganci z ocvirki in oslovski golaž z belo polento,” še poudarja Stegel.

Del Zelenega krasa

Mateja Simčič iz Regionalne razvojne agencije Zeleni kras ocenjuje, da je oživitev Smrekarjeve domačije - čeprav je glavni cilj postati prepoznavna in poslovno uspešna - zato lahko primer dobre prakse in da “nedvomno pomeni kakovosten prispevek k razvoju turistične ponudbe na podeželju Zelenega krasa”, ki se kot destinacija postopno uveljavlja.

Veseli jo, da so Smrekarjevi že pristopili tudi k uporabi tržne znamke Zeleni kras, s čimer so potrdili zavedanje o koristnosti nastopa pod skupno identiteto območja, postali so člani regionalne destinacijske organizacije, sodelujejo pri skupni promociji regije in so odprti za sodelovanje.

VERONIKA R. ŽENKO

---