Presežki odplak kar na njive

V sklopu obnove dotrajane in preobremenjene postojnske čistilne naprave so uredili tudi sistem zadrževalnikov, da bi preprečili nenadzorovano razlivanje odpadne vode. A domačini opozarjajo, da pomanjkljivo. Dolgoročna rešitev bo ureditev ločenega odvajanja meteornih voda.

Beno Krajšek iz Stare vasi se jezi na odgovorne, ki so nov  iztok iz zadrževalnika uredili pomanjkljivo in ga speljali tako, da umazanija konča na njegovi njivi.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Beno Krajšek iz Stare vasi se jezi na odgovorne, ki so nov iztok iz zadrževalnika uredili pomanjkljivo in ga speljali tako, da umazanija konča na njegovi njivi.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Zaradi preobremenjenosti in slabega delovanja 30 let stare postojnske centralne čistilne naprave, ki ni bila več kos vsem odpadnim vodam, so te skupaj z odpadki končale tudi v bližnjem potoku. S prenovo naprave, ki je trenutno v polnem teku, naj bi bilo takšnega obremenjevanja okolja konec, a domačini ugotavljajo, da se je težava zgolj preselila in da “presežki” zdaj uhajajo nekoliko više pod Staro vasjo. Odgovorni pravijo, da gre za prehodno težavo.

Prenova čistilne naprave Postojna (in novogradnja kanalizacije in čistilne naprave Pivka) je prvi sklop projekta Čista Ljubljanica v občinah Postojna in Pivka. Drugi sklop je je 30 milijonov evrov vredna prenova vodovodnega sistema Postojna-Pivka in vodarne Malni. Potem ko vlada ni izdala odločbe o sofinananciranju projekta še iz prve finančne perspektive, čeprav je bil že pripravljen, v Kovodu zdaj upajo, da bo držala vsaj obljubo o prednostni obravnavi v novi finančni perspektivi. Zaradi premika morata občini zdaj vlogo na razpis pripraviti še enkrat. Po najbolj optimističnih načrtih bi odločbo dobili jeseni 2015 in takoj začeli z deli. Izvajalec je že izbran, a mora podaljševati bančne garancije.

Domačini zahtevajo rešitev

Dejansko problema niso rešili, samo preselili so ga. Tudi na tem zadrževalniku je do razlivanja prihajalo že prej, a v manjšem obsegu. Ustavilo se je že v vejevju tik ob cesti. Zdaj pa so na novo skopali kanal in iztok iz sistema speljali v melioracijski graben, ki je primeren za odvodnjavanje, ne pa za kanalizacijo. Od tod pride umazanija naravnost na moje kmetijske površine,“ je ogorčen Beno Krajšek iz Stare vasi. Domačini se bodo s predstavniki občine, Kovoda, izvajalca in nadzornika sestali danes in zahtevali rešitev.

V postojnski občini in Kovodu težav ne zanikajo. “Rekonstruirali smo tudi sistem zadrževalnikov, s katerimi se regulirajo iztoki viškov vode. Prej je prihajalo do velikih nenadzorovanih iztokov pri čistilni napravi v potok Stržen. Zdaj smo razmere tam uredili, a se je težava pojavila na drugem razbremenilniku, ki očitno ne deluje dobro. Obenem je bilo prej tukaj razbremenjevanje manj vidno, saj je bil iztok zaraščen,“ je dejal Urban Pinter z občine Postojna. Do razlivanja prihaja ob večjih vodah, saj je kanalizacijski sistem mešan.

Za začetek mreže

Dolgoročna rešitev je ločitev odpadne padavinske in fekalne vode ter njuno ločeno odvajanje. kratkoročna pa sanacija tega zadrževalnika, pravijo pristojni. Kot pravi v. d. direktorja Kovoda David Penko, so že naročili prelivne stene in mrežo. Dodatna težava pa je, da čistilna naprava ne more sprejeti toliko vode, kot je priteče po kanalizaciji. Nova čistilna naprava, ki bo poskusno začela obratovati konec aprila, pa bo lahko sprejela bistveno večje količine in jih tudi bolje prečistila, saj bo imel vse štiri faze - poleg mehanskega in biološkega čiščenja še odstranjevanje nitratov in fosfatov ter uv dezinfekcijo. Imela bo 21.000 populacijskih enot, sedanja jih ima le 14.000.

Prelivni bazeni so sicer namenjeni prav prelivanju vode. Če bi vso vodo spustili na čistilno napravo, bi ob vsakem večjem deževju čistilno napravo poplavilo in ne bi bilo učinka čiščenja. Bo pa čistilna naprava lahko ujela celoten prvi, najbolj onesnažen val, prelil se bo šele drugi, ki lahko odteče tudi v vodotok, saj gre za mešan sistem,“ je še dejal Penko.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano