Premika baznih postaj noče nihče plačati

Na ministrstvu za infrastrukturo so jasni: če so zahteve po prestavitvi lokacij postaj neutemeljene, je dolžan stroške premika prevzeti njihov pobudnik. Nekatere civilne iniciative k odgovornosti kličejo občine, občine pa pravijo, da niso bile primerno obveščene.

PRIMORSKA > Na Primorskem je enajst baznih postaj, kjer so že določili nove mikrolokacije. Civilne iniciative so lahko na te dosežke ponosne, vendar pa se pojavlja vprašanja, kdo bo te in še morebitne druge prestavitve plačal.

Od 0 do 100.000 evrov

Stroški niso zanemarljivi. Najbolje jo bodo seveda odnesli tisti, kjer temelji še niso niti postavljeni. Tak primer je v Rodiku in v Kanalu.

Drastično se cena zviša na 30.000 do 50.000 evrov, če so temelji že postavljeni. Strošek izgradnje posamezne bazne postaje je odvisen od same mikrolokacije novega predvidenega temelja in dolžine nove kabelske trase. “S povečevanjem razdalj je tako potrebno predvideti električne kable ustreznih presekov. Vse skupaj vpliva tudi na sistem napajanja bazne postaje, za katerega je včasih potrebno zagotoviti dodatno oziroma drugačno opremo,” visoko ceno utemeljujejo na ministrstvu. Zgolj izgradnja temeljev znaša 10.000 evrov.

Strošek premika že zgrajene bazne postaje pa se giblje med 70.000 in 100.000 evri. Za to si prizadevajo na Kozini.

Plačajo naj odgovorni

V Štanjelu, kjer temelji že nekaj mesecev stojijo, se je zataknilo že pri iskanju sprejemljive lokacije. Štanjelci so namreč odločeni, da bodo bazno postajo spravili iz naselja. “Vsekakor pa ne pristajamo na plačevanje premika. Naj to storijo tisti, ki so za to odgovorni,” je povedal Ivo Kobal.

Toda kdo je odgovoren? Na ministrstvu so bili jasni: stroški premika so na plečih predlagateljev. Vztrajajo, da bazne postaje niso zdravju škodljive in da so bile vse prvotne lokacije “načrtovane skladno z upoštevanjem veljavne zakonodaje in planskih dokumentov občin, prestavitve baznih postaj zato niso posledica ugotovljenih nepravilnosti, ampak zahtev po prestavitvi lokacij, ki izhajajo iz nasprotovanja lokalnih prebivalcev.”

Peter Lemut, predstavnik slovenskih civilnih iniciativ proti baznim postajam, je prepričan, da bi morala stroške premika kriti občina. “Oni bi morali odreagirati takoj, ko so izvedeli, da se v njihovih občinah nekaj gradi. Tako pa so se delali neumne,” je še kritičen Lemut.

Kdo pa je odgovoren?

Ministrstvo je res obvestilo občinam posredovalo pred izdelavo dokumentacije leta 2010, ko so projekt opisali in zaprosili za izdajo lokacijske informacije. Čez štiri leta, natančneje na začetku junija lani, so posredovali podrobnejši opis projekta s prošnjo, naj seznanijo občane. “8. septembra smo jim posredovali še podrobnejše podatke. Na podlagi teh podatkov so nekatere občine lokacije bazne postaje vnesle v svoj prostorski informacijski sistem,” so nam postopek opisali na ministrstvu. Čez dva tedna so jim posredovali še dodatne obrazložitve v zvezi z GSM-R projektom.

Toda prvi temelji baznih postaj so začeli rasti že lani poleti. Junija, tri mesece prej, preden so v občini dobili podrobnejše podatke o lokaciji, so se bazni postaji že uprli Rodičani, sledili so prebivalci Ceste, skorajda istočasno, na začetku avgusta, pa je na Kozini stal do polovice zgrajen stolp. In to kljub aktivnemu nasprotovanju lokalnega prebivalstva.

Na občini Hrpelje-Kozina so nam pojasnili, da vse ni bilo tako transparentno, kot trdi ministrstvo. Novembra 2010 so res dobili vlogo za izdajo lokacijske informacije s strani DRI upravljanje investicij za parcele v Rodiku, Prešnici in Hrpeljah. “A le parcelne številke, brez mikrolokacij. Lokacijska informacija pomeni le informacijo o pogojih in merilih gradnje ter podatke o varovanjih in omejitvah na zemljišču. Nanašalo se je na tri obsežne parcele,” je pojasnila Saša Likavec Svetelšek, županja občine Hrpelje Kozina, do lani pa direktorica tamkajšnje občinske uprave. “Do aprila občina ni prejela nobenega dopisa ali informacij, so pa takrat investitorji začeli z gradbenimi aktivnostmi,” se spominja županja. Šele avgusta so se investitorji sestali z občino, krajevno skupnostjo in civilno iniciativo.

Gradbenih dovoljenj niso potrebovali

Likavec Svetelškova opozarja še na dejstvo, da investitorji za gradnjo baznih postaj niso potrebovali gradbenih dovoljenj: “Če bi jih potrebovali, bi bila občina stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V tem primeru pa je bila za to prikrajšana.”

Na Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) so zato prepričani, da mora stroške predstavitve kriti investitor. “Občine niso krive, saj niso bile obveščene pravočasno in na pravi način, hkrati pa poseg ne sodi v pristojnosti prostorskih planov,” nam je povedal Karel Lipič, predsednik ZEG. “Investitorji so kršili Aarhuško konvencijo in zato so odgovorni,” je odločen Lipič.

Podobno razmišlja tudi Valter Reščič, predstavnik Civilne iniciative Kanal. Bazna postaja v Kanalu je dobila novo lokacijo, v Plavah pa je že postavljen temelj. Po njegovem bi moral odgovornost nositi investitor, vendar Reščič ostaja realen: “Žal investitorji ne bodo plačali stroškov, ampak vsi državljani. Krajani pretežno napajamo občinski proračun, zato je tudi plačevanje stroškov premikanja postaj s strani občine nepravično in neupravičeno.”

Občine pa pravijo...

Komenski župan Marko Bandelli možnost, da bi občina plačala za prestavitev bazne postaje v Štanjelu, označuje za nesprejemljivo: “Občina za to nima postavke v proračunu, še manj pa denarja.”

Za mnenje smo povprašali tudi župana občine Kanal ob Soči, Andreja Maffija: “Pred posegi niso obvestili občine in krajanov, kar ocenjujemo kot sramotno. Edino logično bi bilo, da stroške krijejo investitorji.”

Podobno razmišlja tudi hrpeljsko-kozinska županja, ki je skupaj s civilnima iniciativama iz Rodika in Kozine predlagala dve alternativni lokaciji in prestavitev bazne postaje na Kozini. “Kar pa se stroškov tiče, smo pripravljeni tudi odkupiti zemljišče za samo lokacijo. Ocena stroškov prestavitve se nam zdi močno pretirana; a jo, ker to ni uradna ocena, težko komentiramo,” je povedala Likavec Svetelškova.

PETRA MEZINEC

---