Premalo vinogradov za dolgoročni razvoj

Na Krasu bi morali vinarji in vinogradniki vsako leto obnoviti 20 hektarjev vinogradov, da bi zagotovili dolgoročni razvoj vinorodnega okoliša. Realna slika je žalostna - v lanskem letu so zabeležili le 16 obnov na skupini površini 3,36 hektarja.

SEŽANA > Z enako težavo se soočajo vsi slovenski vinorodni okoliši, pojasnjuje Majda Brdnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Obnova vinogradov je bila namreč osrednja tema včerajšnjega tradicionalnega srečanja pridelovalcev terana in dobitnikov najvišjih nagrad na številnih tekmovanjih po vsem svetu.

Premalo sadik refoška

Številke so zgovorne. Slovenija bi morala letno obnoviti vsaj 520 hektarjev vinogradov. V to sodijo tako stari obnovljeni vinogradi kot tudi zasaditev novih vinogradov na obdelovanih površinah.

Tej številki se je naša država zadnjič približala leta 2005 s slabimi 470 hektarji, od takrat pa je vse manj obnov, leta 2014 le 188 hektarjev. Kras za slovenskim odstotkom še zaostaja, saj je letno obnovljenih le 3,36 hektarja od zaželenih 20.

Mogoče že prihodnje leto prihajajo boljši časi, na zavodu predvidevajo, da bodo kraški pridelovalci obnovili enajst hektarjev vinogradov. Brdnikova o tem sicer nekoliko dvomi, saj je trenutno zaradi lanske mokre sezone premalo cepljenk, da bi zadostili povpraševanju.

“Obnova vinograda sodi med večje dolgoročne investicije, zato je potrebno o tem dobro razmisliti. Predvsem je pomembno, da so sadike dobre in kakovostne,” je pojasnila Brdnikova.

Denarna pomoč za obnovo

Obnovo vinogradov sofinancirajo z visokimi evropskimi in domačimi nepovratnimi zneski. V zahodni Sloveniji, kamor sodi tudi Kras, so vinarji in vinogradniki upravičeni do povrnitve polovice vloženega denarja.

Na Krasu je bilo povprečje izplačil na hektar slabih 19.000 evrov. Obnova enega hektarja vinograda stane od 28.000 do 55.000 evrov, odvisno od lege in zahtevnosti terena.

Manjša prodaja vina

Razdrobljenost zemljišč, visoka starostna struktura, vse več tuje konkurence in manj prodanega vina so glavni razlogi za manj obnovljenih vinogradov, je prepričana Brdnikova. Poleg tega je ena od težav, s katerimi se soočajo na Krasu, tudi majhno število prevzemnikov kmetij.

Prav misel na prihodnje rodove je tista, ki starejše sili k izpopolnjevanju. “Najbrž se v to z možem ne bi nikoli podala, če za nama ne bi prihajal prevzemnik kmetije. Nasledstvo da še dodaten pogon za delo. V prihodnje nameravamo povečati vinogradniške površine s 4,2 na 4,5 hektarja. Za več kot to nimamo več možnosti,” pojasnjuje Alenka Orel iz Avberja.

Leta 2013 so tako posadili več kot 1600 sadik, pred leti pa so na novo posadili kar hektar vinogradov. Ni bilo lahko, pravi Orlova: “Večino vinogradov smo obnovili z navozom zemlje, veliko je bilo miniranja. Investicije so izredno visoke, cena vina pa že dolgo časa nespremenjena. Vsi Kraševci se soočamo s podobnimi težavami.”

Na Krasu je skupno 600 hektarjev vinogradniških površin. Najpogostejša sorta je refošk, ki predstavlja približno 75 odstotkov, na drugem mestu je malvazija, sledijo še chardonnay, vitovska grganja, mešano belo, cabernet sauvignon, nekaj pa je tudi drugih sort. Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa združuje približno 80 pridelovalcev. Za njimi je uspešno leto, je povedal njihov predsednik David Štok: “Na tekmovanju v Gornji Radgoni smo prejeli največ nagrad med vsemi vinorodnimi okoliši, poleg tega smo se predstavili tudi na tekmovanjih po Evropi in po svetu.”

Kraška zemlja je za mlade

Eden od mladih vinarjev, ki dejavnosti ne le prevzema, ampak jo sam postavlja na noge, je Matej Colja iz Coljave. “Pri nas smo večinoma vse sadili na novo. Letos se prvič dogaja, da obnavljamo star vinograd,” pravi. Veliko morajo vlagati v tehnologijo. “Le tako lahko dosegaš vedno boljšo kakovost in greš s časom naprej,” pojasnjuje Colja, ki na kraško zemljo gleda kot na priložnost in ne težavo. “Nenazadnje nam daje edinstveno vino, teran. Mi se moramo prilagoditi njej. Težo zemlje lahko rešujemo na več načinov, tudi s posaditvijo detelje, ki zemljo razrahlja.”

Del svojih vinogradov je letos obnovil tudi Boris Lisjak iz Dutovelj, predsednik Združenje konzorcij kraških pridelovalcev terana. “Obnovili smo vinograd, ki je star 50 let. Čeprav imamo okrog Dutovelj dobre terene, je bil ta vinograd nekoliko slabši, zato sem bil prisiljen navoziti zemljo. Vendar bom iz tega naredil vinograd prve kategorije,” je pojasnil izkušeni vinar.

PETRA MEZINEC

---