Prah dvignil veliko prahu

Predsinočnja javna razprava o načrtovani širitvi kamnoloma v Lažah je med krajani dvignila veliko prahu. V veliki meri ravno zaradi zajetnih količin prahu, ki se ob delovanju kamnoloma dviga in širi do vasi in okoliških zemljišč ter tako ljudem že nekaj desetletij onemogoča normalno življenje. Pripravljalci strokovne presoje vplivov kamnoloma na okolje pa so glede na računalniške simulacije s podatki, pridobljenimi z meritvami, prepričani, da ni tako.

SENOŽEČE, LAŽE > “Ob presojanju vplivov delovanja kamnoloma na okolje niste upoštevali vpliva hrupa, vibracij in prahu na kakovost zdravja ljudi, ki živimo v neposredni bližini kamnoloma,” je bila direktna prebivalka Laž Ines Plešnar, ki ima nasproti kamnoloma tudi kmetijsko zemljišče.

“Naj krompir sadim v prah in pesek?”

Po njenem mnenju je zemljišče zaradi kamnoloma degradirano, zato je pripravljalca okoljskega poročila Anesa Durgulovića vprašala, kaj naj počne s to zemljo. “Naj krompir posadim v prah in pesek iz kamnoloma, saj se slednja ob delovanju kamnoloma tako širita v okolico, da jo zelo onesnažujeta. Prihodnjič, preden pišete okoljsko poročilo, pridite prej preverit na teren, da ne boste spet ovrednotili vplivov kamnoloma na okolje za nebistvene,” je še dodala.

Plešnarjevo je poleg drugih krajanov podprl tudi Denis Vidmar. Na trditev Durgulovića, da je bil nekajkrat v Lažah na preverjanju vplivov kamnoloma, mu je odgovoril: “Ne vem, kdaj ste bili, a če ste bili tako oblečeni kot sedaj, v črno, bi prišli iz Laž beli, toliko prahu se širi iz kamnoloma.” A Durgulović je zatrdil, da so meritve prašnih delcev, ki jih je opravil pooblaščeni laboratorij, pokazale, da zunaj območja kamnoloma količine prašnih delcev ne presegajo dovoljene meje. “Bom pa še enkrat preveril in vam odgovoril,” je dodal.

Napačni podatki

V zvezi z meritvami je krajan Diego Loredan pripomnil, da se ne strinja z načinom, kako so bile opravljene, z računalniškimi modeli: “To namreč dopušča tudi vnos podatkov, ki niso najbolj relevantni in ki se jih lahko tudi prilagodi.” Kot primer je snovalcem prostorskega načrta in pripravljalcu okoljskega poročila pokazal fotografije dejanskega stanja na terenu v okolici kamnoloma. “Ste tudi sami na lastne oči videli, da, denimo, gozda nasproti kamnoloma zaradi žledoloma skoraj ni več? Vi ga pa navajate kot oviro, ki naj bi zadrževala širitev prašnih delcev do vasi. To je primer odstopanja realnega stanja od računalniške simulacije, ki jo vi uporabljate pri presoji vplivov na okolje in je zato nerealna,” je bil nazoren Loredan. Andrej Lovrenčič, vodja kamnoloma, ki je od lani v lasti Cestnega podjetja Nova Gorica, je krajane skušal pomiriti s predlogom, da bi meritve opravili še enkrat. A Loredan je opozoril, da če so meritve opravljene na neustreznem mestu, njihovi izsledki ne morejo biti ustrezni vhodni podatki za računalniško simulacijo stanja. Zato je predsednik Krajevne skupnosti Senožeče Edvin Škamperle predlagal, da bi bilo treba spremeniti merila meritev in mejnih vrednosti.

Ob miniranju se tresejo okna

Loredan je opozoril še na drugo nadlogo, ki že desetletja utruja Lažence - na hrup iz kamnoloma ob miniranju: “Ko minirajo, se stresejo vrata in okna naših hiš, tudi moje, ki je na koncu vasi onkraj hiba. Zato ne vem, zakaj ste zapisali, da v zvezi s hrupom ni vpliva na okolje.” Loredan, sicer znan kot vodja iniciative za zaščito Senožeških brd pred vetrnicami, je navedel še, da če bo infrastruktura kamnoloma ostala ista in na istem mestu (kakor so predvideli načrtovalci), se bo prah, ki nastaja pri drobljenju, mešanju in pretovarjanju surovine, enako dvigal in širil. Obregnil se je še ob zagotovila vodje kamnoloma Andreja Lovrenčiča, da dviganje prahu preprečujejo z močenjem. “Če bi konstantno močili delovišče, bi temu lahko rekli omilitveni ukrep, a vsi vemo, da ga ne, ker varčujete z vodo,” je dejal Loredan. “Varčevati z vodo na škodo nas prebivalcev je nedopustno,” pa je pripomnila Plešnarjeva.

Lastnik ekološke kmetije v Lažah Damjan Bobek se je hudoval nad trditvijo okoljskega poročila, da ob širitvi kamnoloma (ta naj bi potekala v treh fazah na približno 19 hektarjih) ne bo vplivov na okolje: “Kako lahko tako rečete, če pa so že zdaj razmere katastrofalne. Že moj primer je kredibilen dokaz, saj zaradi zaprašenosti od desetih hektarjev zemljišča lahko za seno za krmljenje živine koristimo le pet, ostalo moramo zavreči in seno kupovati.”

Nižanje hriba je za vaščane vprašljivo

V nebo vpijoč je bil za krajane v okoljskem poročilu zapisan omilitveni ukrep, da v obdobju kotenja živalskih mladičev, torej od marca do junija, v kamnolomu ne bodo minirali in uporabljali pnevmatskih kladiv. “Kaj pa boste delali tedaj? Kopali na roke?” je bil oster Loredan.

Kamnolom bi lastnik v treh fazah širil severovzhodno od obstoječega območja izkopa. S tem bi si mineralnih surovin zagotovil še za približno 35 let. Ker kopljejo v globino, bi v prvi fazi morali za 100 metrov znižati hrib ob daljnovodu. Vaščan Denis Vidmar je ob tem opozoril, da nižanje hriba z občinskimi predpisi ni dovoljeno.

Pripombe, prošnje in predloge, ki so jih na javni obravnavi dali občani, vsi pa jih lahko oddajo tudi na občini do 2. februarja, bodo snovalci načrta in okoljskega poročila skušali ustrezno rešiti oziroma jim prisluhniti, je zagotovil Durgulović.

LEA KALC FURLANIČ

---