Povir je bil poseljen že pred dvema tisočletjema

V Povirju, slikoviti kraški vasi, so arheologi na zasebnem zemljišču odkrili temelje stavbe in druge fragmente iz rimske dobe. Ti ni prva tovrstna najdba na tem območju, zato je zaščiteno, in lastniki zemljišča so morali pred gradnjo pridobiti soglasje arheologov ter plačati njihove raziskave.

POVIR > Nedavno so arheologi v Povirju, le dobrih deset centimetrov pod površjem večkrat preorane rdečkaste kraške zemlje, naleteli na ostanke temeljev. Ti kažejo, da so nosili približno 30 kvadratnih metrov veliko stavbo, katere nastanek so umestili v čas med drugim in četrtim stoletjem našega štetja, torej v čas rimske dobe. Najdba potrjuje, da je bil Povir naseljen že pred skoraj dva tisoč leti.

Ne kamnita, temveč lesena hiša

“Ker so v Povirju že leta 1974 odkrili ostanke sorodnega objekta, sklepamo, da je bil tu zaselek oziroma naselbina tako imenovane razpršene gradnje. Najbrž zato, ker je bilo rodovitne zemlje malo, ljudje pa so se ukvarjali s poljedelstvom. Ostali najdeni fragmenti, od novcev, ostankov glinenega posodja, kritine in drugih, pa dokazujejo čas nastanka naselbine,” nam je včeraj v Povirju, ob zanimivem arheološkem najdišču pojasnil arheolog Luka Rozman iz arheološkega biroja Magelan.

Ta povirski rimski objekt, za katerega arheologi, tako Rozman, ne morejo z gotovostjo trditi, ali je bil stanovanjski ali pomožni, so najverjetneje zgradili iz lesenih brun (najbrž hrastovih, vsekakor ne borovih, ker takrat na Krasu črnega bora še ni bilo), streho pa so prekrivali pravokotni glineni strešniki oziroma tegule in polkrožni korci. Našli so namreč nekaj fragmentov obojega.

Starost sta “izdala” bronasta novca

Ostanki najdenih temeljev so iz apnenčastih lomljencev, objekt se je naslanjal na živo skalo oziroma apnenčasto podlago, ki so jo na zahodni strani izkoristili kot temelj. Hodnih površin v notranjosti objekta niso zasledili, so pa ohranjeni ostanki maltnega estriha, saj je objekt stal na delu naravne skalnate kotanje, ki so jo z estrihom zravnali, je še pojasnil Rozman.

“Najpomembnejša najdba, zaradi katere smo lahko datirali nastanek objekta, pa sta bronasta novca iz poznorimskega obdobja. Poleg njiju smo med sondiranjem zemljišča našli še najdbe iz dveh glavnih obdobij poselitve, iz rimskega obdobja in novega veka,” je dodal arheolog in podrobneje pojasnil: “Med rimskimi najdbami prevladujejo odlomki keramike in rimskih opek.”

Iz nižin so morali bežati na hrib

Večino fragmentov so odkrili severno od objekta, znotraj njega pa skoraj nič. “Iz tega lahko sklepamo, da so ljudje objekt načrtno zapustili, kar je značilno za nemirno obdobje v času razpada rimskega imperija, ko so se ljudje selili z izpostavljenih nižin v boljše varovane višinske naselbine,” razkriva razloge za propad tedanje naselbine arheolog. Najdišče bodo ustrezno zasuli. Na njem bo lastnik zemljišča zdaj končno lahko postavil novo hišo. Graditi pa bo moral pod arheološkim nadzorom, kar je, poleg arheološkega soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine, še pogoj za novogradnjo. Izkopavanja in raziskave bo, tako določa slovenska zakonodaja, plačal sam.

LEA KALC FURLANIČ

---