Pot so tlakovali s sekanci iz vej

V krajinskem parku Rakov Škocjan, ki je zelo priljubljen med obiskovalci, so se sanacije po žledolomu lotili na povsem drugačen način kot v običajnih gozdovih. Sedem kilometrov učne poti so očistili in uredili tako, da so polomljene veje zmleli v sekance in jih posuli po poti. Ostalo polomljeno drevje, razen iglavcev, bodo prepustili naravi.

V Rakovem Škocjanu so se sanacije lotili tako, da so zmleli okrog 200 kubičnih metrov lesa, iz katerega je nastalo kar 500 kubičnih metrov lesnih sekancev. Te so razvozili s samokolnicami in z lopatami nasuli približno sedem kilometrov učne poti.
 Foto: Veronika Rupnik Ženko
V Rakovem Škocjanu so se sanacije lotili tako, da so zmleli okrog 200 kubičnih metrov lesa, iz katerega je nastalo kar 500 kubičnih metrov lesnih sekancev. Te so razvozili s samokolnicami in z lopatami nasuli približno sedem kilometrov učne poti.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

RAKOV ŠKOCJAN >Rakov Škocjan je še toliko ohranjen naravni spomenik, da je bil pri njegovi sanaciji in ureditvi poseben občutek potreben ravno zato, da ga ne spremenimo, da ga ne izumetničimo. Iz njega ne sme nastati park, kot je recimo Tivoli. Tukaj je treba ohranjati pristnost narave in povezanost naravnih pojavov, reliefa, geomorfologije in živega sveta, ki je edinstvena,” je poudaril Darij Krajčič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki skupaj z Notranjskim regijskim parkom upravlja s tem drugim najstarejšim zavarovanim območjem v Sloveniji.

Glavna dilema je bila, kaj bo s sekanci, ko se bo dvignila voda. Zdaj, ko je Rakov Škocjan poplavljen, vidimo, da jih voda ni odplaknila. Takšna rešitev se je izkazala kot odlična,“ je zadovoljen tudi Matevž Podjed, direktor Notranjskega regijskega parka.

Poti so uredili s pomočjo osmih javnih delavcev, kar po Podjedovih besedah dokazuje velik smisel obstoja javnih del. “Javni delavci namreč v tem primeru niso opravili le fizično napornega dela, pač pa so naredili izjemno delo v naravovarstvenem smislu in hkrati Rakovemu Škocjanu vrnili estetsko in rekreativno vrednost.

Direktor Zavoda za varstvo narave pa je še poudaril, da ravno zaradi ohranjanja vrednosti parka nasprotujejo tudi asfaltiranju ceste skozi Rakov Škocjan. “To okolje je namenjeno tistim, ki želijo uživati v miru, lepotah narave in se notranje oplajati, ne pa tranzitu avtomobilov,“ je odločen Krajčič.

Cerkniški župan Marko Rupar je ob tem dodal, da želijo prav z namenom vzpostavljanja večjega reda v parku uvesti tudi redarstvo in mogoče tudi parkirnino, iz katere bi plačevali vzdrževanje.

VERONIKA R. ŽENKO


Najbolj brano