Postojnski šolski center odgovarja na potrebe trga

Pred 70 leti, povojnega novembra 1945, je v Postojni začela delovati gimnazija, takrat edina popolna gimnazija v coni B in prva tečajna gimnazija za celotno Primorsko. Njen današnji naslednik, Šolski center Postojna, je močno prerasel nekdanje okvire in utrjuje svoj položaj regijskega srednješolskega središča. Vse bolj se povezuje tudi z gospodarstvom. Trenutno veliko napora vlaga v izobraževalni center sodobne CNC tehnologije.

POSTOJNA >Pod okriljem šolskega centra poleg gimnazije danes delujejo tudi ekonomska in strojna šola, dislocirana enota v Ilirski Bistrici ter Višja strokovna šola. Skupaj imajo več kot 800 dijakov iz širše regije in 340 študentov iz vse države.

Direktorica centra Helena Posega Dolenc pravi, da so zadnje desetletje zelo zaznamovali negativni demografski trendi, velika izbirnost na področju srednješolskih programov in zaostreno gospodarsko stanje, ki se kaže tudi v delovanju in financiranju šolskega sistema. “Kljub temu smo uspeli ohraniti zanimanje za izobraževanje. Število dijakov, ki se je v preteklih letih zmanjševalo, se je stabiliziralo. Z leti je nekoliko manj zanimanja za splošno izobraževanje, največ zanimanja pa beležimo za programe s področja strojništva.” Prav na tem področju imajo namreč mladi v regiji največjo možnost zaposlitve.

Dopoldan delavnice za dijake, popoldne podjetja

V strokovnem šolstvu šola zato tesno sodelujejo z gospodarstvom. “To nam omogoča, da sledimo novostim stroke in tako zagotavljamo dijakom in drugim udeležencem izobraževanja znanje in kompetence, ki jih trg dela danes potrebuje,” poudarja direktorica.

Trenutno si prizadevajo za vzpostavitev izobraževalnega centra sodobne CNC tehnologije, za katerega upajo, da bodo pridobili tudi evropsko sofinanciranje. V njegovem okviru bi prenovili šolske delavnice za pouk strojništva. Iz gospodarstva namreč prejemajo odzive, da imajo dijaki premalo kompetenc, zlasti s področja CNC tehnologij, ki jih trg nujno potrebuje. Center bi v dopoldanskem času dvignil raven izobraževanja dijakov, popoldne pa bi ga uporabljala podjetja iz lokalnega okolja za dvig kompetenc svojih zaposlenih, pa tudi za razvojno-raziskovalno dejavnost.

Postojnska gimnazija je začela delovati na Ljubljanski cesti, kjer danes domuje Višja strokovna šola. Po selitvi v stavbo sedanje Osnovne šole Miroslava Vilharja je v 80. letih dobila nove prostore na Kremenci. Leta 2002 je postala Šolski center Postojna, ki združuje Srednjo šolo in Višjo strokovno šolo, leta 2004 je začela delovati dislocirana enota v Ilirski Bistrici. V slednji izvajajo programa gimnazija in tehnik računalništva, v srednji šoli gimnazija in ekonomski tehnik, v strojni šoli strojni tehnik in poklicna izobraževanja (avtoserviser, orodjar). Višja šola izobražuje poslovne sekretarje, inženirje strojništva ter inženirje gozdarstva in lovstva. Izvajajo tudi poklicni tečaj predšolske vzgoje in Nacionalno poklicno kvalifikacijo za CNC tehnologije.

Številna odličja

Šola namenja velik poudarek mednarodni dejavnosti, ki dijakom in zaposlenim omogoča, da opravljajo del praktičnega usposabljanja oziroma izobraževanja v različnih evropskih državah. Ima pa tudi zelo pestro paleto obšolskih dejavnosti. “Naš trud dijaki nagradijo z odličnimi rezultati. V zadnjih desetih letih je zaključilo šolanje 53 zlatih maturantov, 153 dijakov pa je dobilo zlata priznanja na različnih področjih. Letos je dijakinja tretjega letnika gimnazije osvojila bronasto medaljo na mednarodni geografski olimpijadi,” poudarja Posega Dolenčeva.

Izpostavlja pa tudi znatne naložbe v izboljšanje materialnih pogojev za delo, ki jih je šola izvedla v zadnjih letih, zlasti celovito energetsko sanacije velike stavbe.

Na velik pomen šole za okolje je na sinočnji osrednji prireditvi v počastitev jubileja opozoril postojnski župan Igor Marentič, tudi sam njen nekdanji dijak. “Srednja šola v Postojni je zagotovo zaznamovala več generacij Postojnčanov in tudi drugih ljudi iz regije. V njej smo kalili svoje znanje in iskali svojo pot. Njeni vrhunski učitelji, ki dijakom ne podajajo zgolj znanja, ampak jih vzgajajo, kalijo in razvijajo njihove unikatne sposobnosti, so dali podlago za kar nekaj uspešnih gospodarstvenikov, kulturnikov, športnikov in tudi politikov,” je med drugim dejal Marentič in se pošalil, da si njegovi profesorji zagotovo niso nikoli predstavljali, da bo nekoč župan.

VERONIKA R. ŽENKO

---