Postojnski Center za tujce - prepreka na poti v Avstrijo

V postojnskem Centru za tujce, ki je policijska ustanova zaprtega tipa, namenjena nastanitvi tujcev, ki so v našo državo vstopili ilegalno in so v postopku vračanja, je trenutno nastanjenih 26 tujcev, 25 moških in ena ženska. Med njimi je tudi 14 domnevno sirskih državljanov, ki so včeraj zaprosili za mednarodno zaščito, a policija zanje neuradno domneva, da so Iračani. V Centru so se zaradi begunskega vala že pripravili tudi na morebitno potrebo po sprejemu večjega števila tujcev, a le tistih, ki bi jim MNZ v postopku omejilo gibanje, saj Center režima ne bo spreminjal.

Odpri galerijo

POSTOJNA > Pred novinarje je bila - pod pogojem da smo ugasnili kamere in fotoaparate - včeraj pripravljena stopiti tudi trojica iz skupine domnevnih sirskih državljanov, ki jih je naša država v začetku tedna neuspešno skušala vrniti Madžarski.

Najzgovornejši je bil 35-letni Murtada, ki je, kot nam je povedal, iz Sirije zbežal konec avgusta, po okrog desetdnevnem potovanju prek Turčije, Grčije, Makedonije in Srbije, za kar je porabil okrog 4000 dolarjev, pa je njihovo skupino na poti v Avstrijo prijela slovenska policija. “Želim si v Avstrijo ali Nemčijo. Ne želim ostati tukaj, ker potrebujem varnost. Presenetilo me je, ko so me ujeli. Veliko ljudi gre v Avstrijo. Zakaj so ujeli mene? Povedal sem, da ne želim delati težav v tej državi in da potrebujem samo varnost. Pripeljali so me v to stavbo, to je zapor,” nam je pripovedoval. Včeraj je zaprosil za azil. Ker da nima druge izbire. “Policija nas želi vrniti na Madžarsko. Tega nočemo, ker nas bodo tam zaprli. Hočemo naprej, ne nazaj.” Slovenije ne pozna, njegov cilj je Avstrija, kjer ima sorodnike in prijatelje in kjer bi se mu kasneje pridružila tudi njegova družina. “Če nam lahko pomagate priti v Avstrijo, blizu meje, vam bomo hvaležni. Imamo denar,” je za pomoč zaprosil tudi novinarje.

Imajo tudi “sobo za tišino”

Med “čakanjem” za tujce v centru skrbi okrog 50 zaposlenih, polovica policistov, ostalo pa je zdravstveno, socialno in logistično osebje. Tujcem v času gibanja omogočajo najrazličnejše prostočasne dejavnosti, ker so med tujci večinoma muslimani, pa je poskrbljeno tudi za ustrezno halal prehrano in versko oskrbo. Obiskuje jih postojnski imam, za molitev pa je urejen poseben prostor. Konec pravi, da so ga poimenovali soba za tišino in tudi opremili na način, da lahko v njej molitev oziroma verske obrede opravljajo pripadniki katere koli vere. Tujcem je na voljo tudi pravna in siceršnja pomoč nevladnih organizacij.

Konec pravi, da so po zakonu tujci dolžni v času bivanja v centru kriti stroške nastanitve, ki znašajo 20 evrov dnevno. A če tega denarja nimajo in večinoma ga nimajo, stroške pokrije država.

Že avgusta dosegli lansko število ilegalcev

“Begunci so osebe, ki iščejo mednarodno zaščito. Ne ukvarjamo se s temi, pač pa z ilegalnimi migranti. V Centru za tujce zato ne bodo nastanjeni begunci, razen če jim bo MNZ v postopku omejilo gibanje po zakonu o mednarodni zaščiti. Tukaj so načeloma nastanjeni samo tisti tujci, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito, in so v postopku vračanja,” je dileme včeraj razjasnil vodja centra Jože Konec. In dodal, da v Centru sprejmejo okrog 90 odstotkov tujcev, ki so ilegalni ekonomski migranti, a pri nas ne zaprosijo za azil, ker so njihov cilj druge države, preostali pa imajo za sabo kriminalno preteklost.

Povečanega števila namestitev zaradi begunskega vala, s katerim se bo potencialno povečalo tudi število oseb, ki bi jim omejili gibanje, v centru še ni zaznati. “Naša kapaciteta je 180 ljudi, ki pa smo jih zaradi aktualnih razmer z namestitvami dodatnih postelj povečali, tako da bi lahko nastanili 300 oseb, začasno pa bi lahko uredili bivanje še za 100 oseb v hangarju,” je povedal Konec.

Do konca avgusta so v centru sprejeli 309 tujcev, letno pa običajno sprejmejo od 350 do 450 tujcev, ki v centru v povprečju ostanejo 17 dni. V tem času izpeljejo postopke za njihovo vrnitev na podlagi bilateralnih sporazumov, torej v državo, od koder so vstopili v Slovenijo, ali v izvorno državo, za kar lahko pridobijo do 2500 evrov evropske pomoči. Kot je poudaril Konec, pa tujcev v skladu z načelom nevračanja nikoli ne vračajo v države, kjer bi bilo lahko ogroženo njihovo življenje ali bi bili izpostavljeni nečloveškemu ravnanju. VERONIKA R. ŽENKO

---