Postojnska elektronika segla vse do Avstralije

Stečaj Seawaya je resno vplival tudi na poslovanje mladega postojnskega visokotehnološkega podjetja REC. Preizkušnja ob izgubi najpomembnejšega kupca, ki mu REC pravzaprav dolguje zahvalo za svoj obstoj, se je obrnila v novo priložnost. Lani so izvoz podvojili, osvojili pa so tudi nekatere zahtevne kupce v ZDA in celo Avstraliji.

POSTOJNA > Maja Požar Andrejašič in Tine Andrejašič sta podjetje REC ustanovila sredi največje krize leta 2009, čeprav sta bila pred tem oba zaposlena kot raziskovalca na fakultetah oziroma inštitutih. “Kolega Andrej Pečjak, ki je takrat razvijal svoj prvi električni avtomobil, naju je prosil, če mu razvijeva elektroniko. Nato se je potreba po podobni rešitvi pojavila v Seawayju, kjer so takrat razvijali hibridno jahto Greenline. Zanje smo izdelali prvi prototip,“ se začetkov spominja Požar Andrejašičeva. “Povpraševanje je raslo. Dela je postalo preveč, da bi bila to lahko še naprej le popoldanska dejavnost. Morala sva se odločiti. In danes bi se odločila enako,“ pet let kasneje pravi direktorica REC, sicer diplomirana inženirka fizike.

REC po zaslugi nenehnega vlaganja vseh razpoložljivih sredstev v razvoj danes posluje z več kot 100 partnerji v 11 evropskih državah, v ZDA, pred kratkim pa se jim je odprl tudi avstralski trg. Njihov prvi in kasneje tudi najpomembnejši kupec, ki je imel še leta 2013 v strukturi prihodkov podjetja 46 odstotni delež, je bil Seaway.

“Njegova izguba je bila z ene strani udarec, z druge spodbuda, da se bolj odpremo v tujino,” pravi Požar Andrejašičeva. Lani so uspeli nadomestiti približno polovico izpada, ostalo bodo letos. A v REC verjamejo, da njihova zgodba s Seawayem vendarle še ni končana.

Elektronika za zelene rešitve

Razlog za uspeh podjetja je tako imenovani BMS (Battery management system), upravljalnik baterijskih sistemov. Gre za elektroniko, ki skrbi za pravilno delovanje baterijskega sistema v električnih in hibridnih vozilih. V podjetju ga stalno izboljšujejo in nadgrajujejo. Trenutno je na trgu že deveta verzija. Požar Andrejašičeva poudarja, da je njihova prednost pred konkurenco s Kitajske, da ponujajo celotno rešitev, ki je prilagojena vsaki stranki posebej. Te so s področja navtike, aeronavtike, fotovoltaike, električnih vozil ... Sodelujejo s številnimi domačimi podjetji, ki se usmerjajo v zeleno energijo, v tujini pa je podjetje med drugim opremilo mobilne laboratorije v švicarskih policijskih in carinskih vozilih, razvilo in izdelalo elektronsko opremo za ameriško jadralno letalo na sončni pogon Sunseeker, za nemškega proizvajalca so razvili BMS-sistem za nadzor shranjevalnikov fotonapetostnih odtočnih sistemov (v sončnih elektrarnah), pred kratkim pa so sistem BMS vgradili tudi v nizozemski avtodom. “Zraven želimo biti pri razvoju v večjih podjetjih, tako jim lahko ponudimo rešitev v fazi, ko jo še iščejo. Če se že na začetku ujamemo, veliko podjetje kasneje ne bo spreminjalo sistema in komponent,” njihovo strategijo razkriva Požar Andrejašičeva.

Doslej so vgradili blizu 1000 sistemov, lani 234, letos jih bodo blizu 300. Lani so izvoz podvojili, letos pa računajo, da bo presegel 50 odstotkov prodaje, ki je v zadnjih letih zrasla na približno 130.000 evrov letno. V tujino se vse bolj usmerjajo tudi zaradi domače birokracije in finančne nediscipline.

Med svojo zadnjo plezalsko odpravo v Nepalu, na področju Everesta, sta Maja Požar Andrejašič in Tine Andrejašič doživela uničujoči potres. Svojo zgodbo bosta predstavila na potopisnem predavanju jutri v Kulturnem domu Postojna, s katerim se bosta, kot pravita, skušala vsaj nekoliko zahvaliti vsem sokrajanom, prijeteljem in poslovnim partnerjem, ki so izražali veliko skrb za njuno usodo v času nesreče.

Internet je glavna pisarna

“Večino kupcev dobimo preko interneta. Danes je internet glavna pisarna. Steklena stavba in lepi poslovni prostori niso pomembni, najpomembnejša je dobra spletna stran, ki prodaja.“ Ker je njihov produkt zelo nišni, Požar Andrejašičeva pravi, da se dobro ime hitro razširi. Dobra marketinška priložnost so tudi sejmi, na katerih so prisotni skupaj s kupci, ki so vgradili njihov produkt.

V REC sta zaposlena oba z možem, podjetje pa ima še več zunanjih sodelavcev. Možgani podjetja so v Postojni, medtem ko proizvodnjo zanje izvaja partnersko podjetje.

S poslom je prežeto njuno celotno življenje. “Sprašujejo me, kako z možem ločiva zasebno življenje od poslovnega. Ga ne, ker je nemogoče. Podjetje je najino življenje, zanj porabiva tri četrt ali še več budnega časa.“ Tudi zato sta izbrala prav poseben hobi - plezanje. “Pri plezanju ne moreš misliti na nič drugega. Prisili te, da tisti trenutek odmisliš vse ostale stvari.”

VERONIKA R. ŽENKO

---