Ponujajo roko podjetnikom

Ukinitev komunalnega prispevka bo v občino privabila podjetja in s tem ljudi, je prepričan komenski župan Marko Bandelli. Komenci so tako prvi na Krasu, ki sledijo zgledu sosede iz Vipavske doline. Tudi opozicija je ukinitev pozdravila.

KOMEN > Da je komensko gospodarstvo na psu in nujno potrebuje zagon, župan Marko Bandelli poudarja že vse od izvolitve. Skupaj s svojimi sodelavci verjame, da bodo trend obrnili z ukinitvijo komunalnega prispevka za nestanovanjske zgradbe, kamor sodijo tudi industrijske stavbe, hotelske zmogljiivosti, trgovine, kmetijska poslopja, stavbe javne uprave, športni objekti, stavbe za rastlinsko pridelavo in tudi stavbe za opravljanje verskih obredov. Komenska občina naj bi tako postala privlačnejša za investitorje in podjetnike, ki bi v kraj prinesli tudi nove zaposlitve.

Obrtniki so za

“Zelo smo veseli, da bo prišlo v komenski občini do ukinitve komunalnega prispevka. Prepričana sem, da bodo rezultati vidni,” nam pove Marija Rogan Šik iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana: “Za podjetnika je namreč zelo pomembno, ali mora odšteti že za zagon dejavnosti veliko denarja.”

Komunalni prispevek je v vseh občinah na Krasu visok, za večji obrat se lahko dvigne tudi čez 100.000 evrov, za manjše temu primerno manj. Z natančnimi podatki v zbornici ne razpolagajo, poleg tega pa se obračunavanje prispevkov med občinami razlikuje. Nedvomno pa predstavljajo velik strošek za podjetnike, zato si v sežanski zbornici želijo, da bi komenskemu zgledu sledile tudi druge kraške občine.

Tudi komenski svetniki so predlog za spremembo v prvi obravnavi potrdili. “Nujno je, da sprejmemo ta odlok, če želimo mlajše zaposliti in jih zadržati v občini,” je povedal Bogdan Kosovelj (Lista za rast in razvoj).

“To je eden od načinov, da pospešimo gradnjo. Ti učinki se bodo skozi leta preko davka na premoženje, davka na nepremičnine in dohodnine še pomnožili,” je prepričan Jožef Strnad (SDS).

Pravila igre niso znana

Občina Komen je bila ena zadnjih občin v Sloveniji, ki je leta 2008 uvedla komunalni prispevek. Vlagala ga je v gradnjo in obnovo komunalne opreme. Na ta račun je leta 2009 prejela 58.337 evrov, leta 2012 skoraj 100.000 evrov, nato je prihodek padal, do lanskih 49.249 evrov. To sicer opažajo tudi v sosednji sežanski občini, kjer so v rekordnem letu 2005 pobrali kar 800.000 evrov komunalnega prispevka, lani le še 200.000.

V Komnu bodo zmanjšanje prihodka od komunalnega prispevka za nestanovanjske zgradbe pokrili z namenskimi sredstvi za malo gospodarstvo, za kar je predvidenih 100.000 evrov. Danijel Božič (ZZP) pa je izrazil skrb nad takim razdeljevanjem denarja: “Pred potrditvijo proračuna bi moral biti sprejet pravilnik, ki bi določal razdeljevanje sredstev. Pogoji bi morali biti znani vnaprej.”

Številke malega gospodarstva na Komenskem povedo veliko o stanju v tej občini. Skupno število poslovnih samostojnih podjetnikov in malih podjetij sicer narašča - leta 2011 ji je bilo 186, lani 211, toda število pri njih zaposlenih vztrajno pada. Leta 2011 jih je bilo 227, lani le še 184. Skoraj toliko, 165, je bilo decembra lani brezposelnih oseb, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje.

Težko so pričakovali ukinitev

Komenski obrtniki in podjetniki pozdravljajo ukinitev komunalnega prispevka. “Pred nekaj leti smo želeli zgraditi nove objekte. Nič kaj posebej velike, približno 300 kvadratnih metrov,” se spomni Karmen Pahor iz podjetja Šiles. A so, ko so izvedeli, koliko bi morali odšteti za komunalni prispevek, projekt ustavili. 20.000 evrov je bil za podjetje, ki zaposluje 16 delavcev, preprosto prevelik strošek. Počakali so na boljše čase. “Ti so zdaj prišli. Gospodarstveniki že dolgo časa opozarjamo, da je tak ukrep nujen, če se želimo razvijati,” je še povedala.

Vipavska občina je že pred leti ubrala drugačno pot od manjše sosede in kot ena redkih občin v Sloveniji komunalnega prispevka ni nikoli zaračunavala. “Posledica tega je večje priseljevanje v občino tako fizičnih oseb kot tudi podjetij in samostojnih podjetnikov,” so nam sporočili iz vipavske občine.

Vendar bi bilo preveč utopično pričakovati, da bo neplačevanje komunalnega prispevka rešilo vse težave komenskega gospodarstva. To ni bil razlog, da se je mlado podjetje Archa inženiring, med ustanovitelji najdemo tudi nekdanje delavce Alukomna, ki je šel v stečaj, odločilo svojo dejavnost odpreti v ajdovski občini. Ukvarjajo se z razvijanjem in izdelovanjem opreme za muzeje, depoje in razstave. “Komunalni prispevek ni bil pomemben, saj smo tu v najetih prostorih. Je pa res, da je na območju Vipave in Ajdovščine veliko več hal za najem. V Komnu tega ni,” je Boštjan Štolfa opozoril na eno od težav komenskega gospodarstva.

PETRA MEZINEC

---