Ponoven poskus z vajeniškim sistemom

Ni vsak obrtnik tudi mojster. Za pridobitev mojstrskega naziva je potrebno opraviti izpit na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. V štirih kraško-brkinskih občinah je od leta 2000 izpit opravilo 54 mojstrov. Na včerajšnjem srečanju na sežanski zbornici so spregovorili o svojem položaju, pa tudi o novostih na področju poklicnega izobraževanja. Obeta se ponovna uvedba vajeništva, tokrat z učinkovitejšim sodelovanjem šol ter mojstrov in delodajalcev.

Odpri galerijo

SEŽANA > Prednosti mojstrskega naziva je veliko. “Pomembno je, da se z mojstrskim nazivom pridobi peta stopnja izobrazbe. Kdor zaključi poklicno izobraževanje in je uspešen v svojem poklicu, lahko z mojstrskim izpitom dobi ustrezno izobrazbo, ki omogoča nadaljevanje študija,” je pojasnila Božena Germelj Drstvenšek iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kjer od leta 2000 izvajajo mojstrske izpite za 52 mojstrskih nazivov.

To je bil eden od razlogov, da se je opravljanje izpita za mojstrico kozmetične nege odločila Jasmina Kosič: “Zaključila sem frizersko šolo. Zelo me je zanimal študij kozmetike, ampak je bil kar drag. Opravila sem mojstrski izpit in s tem pridobila peto stopnjo, zato lahko nadaljujem s študijem. Vsekakor je izobraževanje izrednega pomena in nujno.”

Deregulacija vstopa v dejavnost

Mojstrski izpiti so različni, tako kot so različni poklici, ki jih mojstri opravljajo. Poklici, ki so vezani na Zakon o graditvi objektov, z mojstrskim nazivom dobijo pravico odgovornega vodje posameznih del.

“Z mojstrskim tečajem lahko mojstri izobražujejo dijake,” je povedala predstavnica zbornice. Ni pa naziv več potreben za odprtje obrtne dejavnosti, kot je to veljalo v preteklosti: “Mojstrski naziv je bil na tak način deloma razvrednoten.”

Izpiti stanejo 1500 evrov

Če je v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji, mojstrski naziv ključnega pomena pri izbiri obrtnika, slovenski naročniki na to niso pozorni, opažajo mojstri s Krasa in Brkinov. Kljub temu pa mladim obrtnikom svetujejo, da izpit opravijo. “Ravno zdaj se pogajamo za delo v Avstriji, kjer je bil pogoj za delo prav mojstrski izpit. Doma pa razen tega, da si odgovorni vodja del, ni bistvene razlike,” je povedal Peter Prosen, elektroinštalaterski mojster.

Zato se mnogi slovenski obrtniki ne odločajo za pridobivanje naziva. K tej odločitvi pripomore tudi cena, ki se giblje okrog 1500 evrov. Država zadnja leta ne spodbuja več pridobivanja mojstrskih nazivov s subvencijami in olajšavami.

Vendar pa pot izobraževanja obrtnikov na tej stopnji ni zaključena. Eden prvih mojstrov na območju Krasa, Adrijan Masten, mojster strojnih instalacij, je hkrati tudi eden od treh sodnih izvedencev, ki delujejo v okviru sežanske zbornice: “Mojstrski izpit sem opravljal v drugi generaciji, glavni razlog pa je bil, da sem lahko postal odgovorni vodja del. Čez nekaj let se je ta poteza izkazala za pametno odločitev. Izpit sem nato nadgradil z izpitom za sodnega izvedenca, tega dela je na žalost vedno več. Mojstrski izpit ti da širši spekter, zdaj trenutno opravljam še tečaj za mediatorja. Vsem svetujem, da ga naredijo.”

Novi časi za vajence

Novosti se v kratkem obetajo tudi na področju srednješolskega izobraževanja, je napovedala Germelj Drstvenškova: “Naši delodajalci že leta ugotavljajo pomanjkanje ustrezne delovne sile. Eden od vzrokov je sistem 3+2, ki omogoča napredovanje brez posebnih pogojev. Druga težava je bil dualni sistem, ki ni zaživel, kot bi moral. Šole so bile nepripravljene, delodajalci pa preobremenjeni.”

Slovenija je leta 2013 pristopila k Evropski koaliciji za vajeništvo. Vajeništvo bo “po novem” vključevalo pol leta pridobivanja znanja v šoli, pol leta pa se bodo dijaki učili pri delodajalcih ali mojstrih, ki bodo za predajanje znanja tudi ustrezno nagrajeni. A hitrih sprememb ne bo. “Verjetno bo vajeništvo najprej zaživelo pri pilotnih projektih. Najprej pri poklicih hotelirjev, mizarjev, kovinarjev, orodjarjev in kamnosekov,” je še pojasnila.

Vsako leto nekaj novih mojstrov več

Na območju, ki ga pokriva Območna obrtna-podjetniška zbornica Sežana, se lahko pohvalijo s 54 mojstri, skupaj pa jih je v Sloveniji 2640. Največ, kar šest v vsaki branži, je na Sežanskem frizerskih mojstrov ter mojstrov elektronike in avtomehanike. V lanskem letu so pridobili tri nove mojstre.

PETRA MEZINEC

---