Ponekod upajo na prestavitev baznih postaj

Protestom krajanov in civilnih iniciativ v Rodiku, na Kozini, Cesti pri Ajdovščini, Kanalu in še marsikje po Sloveniji, kjer ministrstvo za infrasktrukturo postavlja bazne postaje digitalnega železniškega radijskega omrežja, te dni sledi še eno vseslovensko podpisovanje peticije. Prvi protesti so ponekod obrodili sadove, povsod pa ne.

PRIMORSKA > Zbiranje podpisov zoper sporne lokacije baznih postaj digitalnega železniškega radijskega omrežja GSM-R bo trajalo do konca tedna, organizirajo ga društvo Proteus bela krajina ter združene civilne iniciative iz Bele krajine, Dolenjska in Gorenjske, pridružile pa so se jim tudi nekatere civilne iniciative s Primorske.

“Sem klicala predsednika vaške skupnosti, pa krajevne skupnosti Povir, pa na Občino Sežana in na Slovenske železnice. Ni pomagalo nič,” pravi Marina Antić, ki z družino živi v hiši tik ob progi Divača-Sežana, pri odcepu za Žirje (na fotografiji). Ko so obnavljali hišo, so za podporni zid pri garaži potrebovali pet let, da so dobili vsa soglasja, ministrstvo za infrastrukturo za postavitev 30 metrov visoke železne konstrukcije, ki stoji na velikem betonskem temelju, pa gradbenega dovoljenja ni potrebovalo, se čudi. Od stolpa do njihove hiše je manj kot 15 metrov, vmes je še stolp z oddajniki mobilne telefonije. Nihče jih nič ni vprašal. Ko so delavci postavljali stolp, so jim celo prebili vodovodno cev in so zato dobili vrtoglav račun za vodo. Cevi so nato za silo sestavili skupaj, na dokončno rešitev pa še kar čakajo. “Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nihče ni za nič kriv in za nič pristojen,” potoži Antićeva.

Stolpa pri Kozini in Kačičah že stojita

“Da, tudi mi smo se jim pridružili,” je povedala Mihaela Jurdana, ki se skupaj s sokrajani bori za prestavitev bazne postaje s Kozine, kjer 30 metrov visok stolp, kljub protestom ljudi, že stoji. “Naši protesti doslej niso nič zalegli,” še doda.

“S peticijo zahtevamo takojšnjo ustavitev vseh del na spornih lokacijah; da se vzpostavi s prizadetimi ljudmi partnerski dialog o lokacijah; da se sporne bazne postaje umaknejo od naselij toliko, da ne bodo vplivale na zdravje ljudi in zmanjševale vrednosti njihovih nepremičnin in da investitor razkrije vse tehnične in poslovne podatke, tudi morebitno trženje antenskih stolpov za mobilno telefonijo,” pravi predsednik Proteusa Niko Šuštaršič.

Na sestanku civilnih iniciativ, ki ga je konec oktobra sklicala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nusdorfer, je predstavnik ministrstva sicer zagotovil, da na teh stolpih ne bo oddajnikov mobilnih operaterjev, toda prav predstavniki CI z Dolenjske so že pridobili papirje, ki dokazuje nasprotno.

V Rodiku in Rakitovcu le luknja

V peticiji naštevajo 50 spornih lokacij, med njimi deset na Primorskem: Narin in Mereče ob progi za Ilirsko Bistrico, Košana ob glavni primorski progi, Kačiče, Rodik in Kozina ob koprski, Kamnje ob ajdovski ter Feliks, predor Drobovčnik in predor Avče ob jeseniški progi. Nekaterih, med njimi Rakitovca, pa na seznamu ni. Tam stolpa še ni, od julija stoji le betonski temelj, nadaljnja dela so se po protestu domačinov ustavila, je povedal predsednik KS Rakitovec Dušan Rožac.

“Mi smo se pogovarjali o prestavitvi, neka pripravljenost je bila, toda dokler ne vidimo, bomo vsak dan na preži. zato smo tudi podpisali peticijo,” pa pravi Izidor Bogataj iz Rodika, kjer so bili med prvimi, ki so se postavili proti postavitvi stolpa. “V Kačičah pa stolp stoji. Tik ob hiši, v kateri živi pet ali šest delavcev. Očitno to nikogar ne skrbi,” doda.

Podpisniki peticije opozarjajo, da je način priprave in vodenja projekta nesprejemljiv, saj z ignoriranjem javnosti grobo krši Arhuško konvencijo. Posebej izpostavljajo past, da se bodo na stolpih poleg baznih postaj za potrebe železnice, katerih signal naj bi bil usmerjen ozko na progo, slej ko prej znašle še postaje mobilnih operaterjev, saj zakon o elektronskih komunikacijah nalaga investitorjem skupno gradnjo in uporabo komunikacijskih omrežij.

Nekateri stolpi stojijo celo na tujem zemljišču, na nekaterih ne bo možno opraviti zavarovanja pred udarom strele skladno s predpisi, ker okrog njih ni dovolj zemljišča v lasti Slovenskih železnic.

Podpisniki peticije zanikajo tudi navedbe ministrstva za infrastrukturo, da gradbenega dovoljenja ne potrebuje, ker da spada postavljanje baznih postaj med vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi v javno korist. To je namreč možno samo, če “se s temi deli ne povečujejo vplivi na sosednje nepremičnine in na okolje preko zakonsko dovoljenih.” Ker ta pogoj ni izpolnjen, je potrebno gradbeno dovoljenje, opozarjajo podpisniki peticije.

Na to je že pred meseci pristojne opozorila tudi okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green, a brez uspeha. Je pa AAG prevzel zastopanje nekaterih gorenjskih, dolenjskih in primorskih civilnih iniciativ v nadaljnjih postopkih. “Po prvi pregledani dokumentaciji je bilo s strani CI narejenih kar nekaj napak glede vodenja samega postopka,” je včeraj povedal Vojko Bernard iz AAG. Zaradi drugačnih pogledov na postopek pa bo AAG akcijo še narej vodil ločeno, je še dodal.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---