Pod sv. Kancijanom še starejši Kancijan

Ko so domačini Dolnjega Zemona želeli obnoviti sliko iz vaške cerkvice, so naleteli na zanimivo odkritje. Pod platnom se je namreč skrivala še ena, na les naslikana slika, stara več kot 200 let. Domnevajo, da gre za sv. Kancijana, svetnika in mučenca z nekdanjo cerkvico in okoliškima hriboma v ozadju.

Lesena upodobitev domnevno sv. Kancijana se je dolgo časa 
skrivala pod novejšo sliko tega svetnika
Lesena upodobitev domnevno sv. Kancijana se je dolgo časa skrivala pod novejšo sliko tega svetnika 

DOLNJI ZEMON > “Ko smo dali v obnovo sliko sv. Kancijana - gre za olje na platnu z desnega stranskega oltarja v naši cerkvi - je restavrator z okvirja slike odstranil poškodovane zlate letvice ter z ogrodja snel platno. Na lesu pod njim je bilo opaziti glavo in ko smo les pobrisali s krpo, smo ugotovili, da se je pod platnom skrivala še ena slika,” so povedali krajani Dolnjega Zemona.

Po uvodnih preverjanjih se je izkazalo, da utegne slika, ki izhaja iz prve polovice 19. stoletja, na kar nakazuje že z rimskimi številkami zapisan datum na njeni zadnji strani (zapisana je letnica 1810), prikazovati svetega Kancijana, antičnega krščanskega mučenca, ki mu je tudi sicer po Sloveniji posvečenih precej cerkva, po njem pa se imenujejo tudi mnogi kraji. Posebej tisti, povezani z vodo, saj izročilo pravi, da so tega svetnika pred obglavljenjem mučili z vodo ali pa da so ga usmrtili v bližini reke Soče. Tako imamo tudi na Primorskem Škocjan, blizu Ogleja pa Škocjan ob Soči (ali San Canzian d'Isonzo).

Da bi bil na lesu res lahko upodobljen sv. Kancijan, domačini Dolnjega Zemona utemeljujejo tudi z zgodovinskimi dejstvi. Današnja cerkev je posvečena sv. Mihaelu, prva cerkev pa je bila od vasi precej odmaknjena, postavljena na hribček, ki mu domačini še danes pravijo Kocjan. Ime je izpeljano prav iz imena sv. Kancijana, tako kot tudi pogosta slovenska priimka Kocjan in Kocjančič. Pod cerkvico, ki je tedaj nosila ime sv. Kocijan, še danes izvira studenec, njen oltar pa so pozneje preselili v sedanjo cerkev sv. Mihaela.

O povezanosti s sv. Kancijanom govori tudi anekdota, ki jo poznajo krajani Dolnjega Zemona. Ker sv. Kancijana povezujejo z vodo, so ljudje po ljudskem pripovedovanju svetnika ob suši radi prosili za dež. Takole nam je povedal ljubiteljski zgodovinar Primož Rojc: “K cerkvici sv. Kancijana na Dolnji Zemon so z enakimi priprošnjami hodile tudi Kastavke, danes krajanke hrvaških vasi. In ko so ga tako prosile in molile k dežju, je prišla huda nevihta z obilo vode, one pa seveda premočene do kože. In takrat so rekle: Aj, Kocjane, Kocjane, nikad više te neću za vodo prosit.”

Prav tako so na leseni sliki upodobljeni enaki elementi kot na novejši sliki sv. Kancijana; denimo rimska oprava, perje na čeladi, meč, palmovo listje. Tudi prva preverjanja strokovnjakov, so povedali domačini, kažejo na to, da slika res najverjetneje prikazuje antičnega rimskega vojaškega mučenca. Sv. Kancijan sicer res ni bil vojak in v večini primerov so ga upodabljali z bratom Kancijem ter sestro Kancijanilo, pogosto tudi z učiteljem Protom.

Vendar je dr. Ferdinand Šerbelj domačinom zapisal, da je za “provincialno kulturo značilno, da odstopa od ikonografskih kanonov, ki jih podomači. In ker je bila cerkev posvečena sv. Kancijanu, je bilo normalno, da so antičnega mučenca upodobili v vojaški opravi”.

Domačini pravijo, da slike ne bodo razstavljali, dokler strokovnjaki ne bodo dognali njenega natančnega izvora in pomena. Vseeno pa verjamejo, da je poleg sv. Kancijana na ozadju slike upodobljena prav nekdanja cerkvica sv. Kocijana, za njo pa vasica Dolnji Zemon. Za svetnikom pa se v ozadju slike pneta še hriba Gabrovec in Ahec.

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano